TELEKOMUNIKACIJE - Univerza v Mariboru

posodobljeno – predmetnik in Pogoji za napredovanje po programu, februar 2017

PREDLOG ZA AKREDITACIJO Visokošolskega zavoda: Prva akreditacija

Študijskega programa: Prva akreditacija

Akreditacija preoblikovanja

Akreditacija spremembe

Podaljšanje akreditacije

Podaljšanje akreditacije

Ime visokošolskega zavoda in sedež: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Smetanova ul. 17, 2000 Maribor

Ime študijskega programa: TELEKOMUNIKACIJE

A. SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU 1. Vrsta visokošolskega zavoda:

univerza članica univerze samostojni visokošolski zavod število sodelujočih zavodov je ___

2. Izpis sklepa / sklepov visokošolskega zavoda: Utemeljitev: Prva akreditacija: • Senat UM FERI, 19. 12. 2008: Senat FERI potrjuje akreditacijske vloge podiplomskih študijskih programov druge stopnje: … Telekomunikacij in …. •

Senat UM, 17. 2. 2009: Senat UM daje soglasje k vlogi za akreditacijo novega študijskega programa 2. stopnje »Telekomunikacije« Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM in jo posreduje v nadaljnjo obravnavo Svetu RS za visoko šolstvo.

•

Svet RS za visoko šolstvo, 30. 3. 2009: Senat za akreditacijo daje soglasje k študijskemu programu druge stopnje (mag./2l.) »Telekomunikacije« Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Podaljšanje akreditacije: • Senat UM FERI dne 24. 4. 2014: Senat FERI sprejme vlogo za podaljšanje akreditacije študijskega programa 2. stopnje Telekomunikacije. •

Senat UM dne 22. 9. 2015: Senat UM se seznani z vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa 2. stopnje Telekomunikacije FERI UM in jo posreduje v nadaljnjo obravnavo Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu.

3. Podatki o vlagatelju:

1


Zastopnik (ime in priimek, funkcija) Zavod, organizacija Ulica in hišna številka Poštna številka in pošta Telefon / Faks Elektronski naslov

Prof. dr. Igor Tičar, rektor Univerza v Mariboru Slomškov trg 15 2000 Maribor 02 23 55 280 / 02 23 55 211 [email protected]

4. Podatki o članici oziroma organizacijski enoti univerze v primeru akreditacije študijskega programa: Zastopnik (ime in priimek, funkcija) Zavod, organizacija Ulica in hišna številka Poštna številka in pošta Telefon Elektronski naslov

Prof. dr. Borut Žalik, dekan Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ul. 17 2000 Maribor 02 220 70 00 [email protected]

5. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujočih pri ustanavljanju zavoda: Zastopnik (ime in priimek, funkcija) Zavod, organizacija Ulica in hišna številka Poštna številka in pošta Telefon Elektronski naslov Tabelo po potrebi kopirajte. 6. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih (V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj Republika Slovenija.): Zastopnik (ime in priimek, funkcija) Zavod, organizacija Ulica in hišna številka Poštna številka in pošta Telefon Elektronski naslov B. PODROČJA PRESOJE 1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno določeni in javno objavljeni. da ne a) Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni, raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji. da ne

2


b) Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih ciljev. da ne c) Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja. da ne Utemeljitev: Poslanstvo, vizija (http://feri.um.si/o-nas/poslanstvo-in-vizija/), cilji, strateška usmeritev (http://feri.um.si/o-nas/strategija-in-vrednote/) in organiziranost Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM FERI) (http://feri.um.si/o-nas/organiziranost-in-organi/) izhajajo iz poslanstva, vizije, strategije in ciljev Univerze v Mariboru (http://www.um.si/univerza/predstavitev/Strani/Poslanstvo-in-vizija.aspx), ki so usklajeni z Nacionalnim programom visokega šolstva. Strateška usmerjenost se prilagaja v skladu z dokumenti fakultete ter univerze. Delovati želimo na način, da dosežemo celostno dopolnjevanje izobraževanja na vseh nivojih z rezultati lastnih in tujih znanstvenih raziskav ter s smernicami razvoja družbe, ki vodijo v ekonomsko učinkovito, vendar do narave in ljudi odgovorno, trajnostno naravnano gospodarsko aktivnost. Poslanstvo Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je posredovati študentom znanja, temelječa na mednarodno priznanem znanstvenoraziskovalnem delu ter jim s tem omogočati uspešno vključevanje v bodoča delovna okolja v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Vizija fakultete je utrditi položaj mednarodno prepoznavne univerzitetne izobraževalne in raziskovalne ustanove na področjih elektrotehnike, računalništva, informatike, medijskih komunikacij, telekomunikacij in mehatronike v srednji Evropi, ki bo kakovostna in privlačna za dodiplomske in podiplomske študente iz Slovenije in mednarodnega prostora. Strateške usmeritve fakultete so: • izboljševanje pedagoškega dela, temelječega na znanstvenoraziskovalnem delu, • doseganje mednarodno primerljive znanstvenoraziskovalne odličnosti, • povečanje deleža motiviranih študentov iz Slovenije in tujine, • ohranjanje deleža aplikativnih in razvojnih nalog ter sredstev, • posodabljanje pedagoške in raziskovalne infrastrukture, • spodbujanje prenosa znanj in tehnologij v okolje. Naše ključne vrednote: • akademska odgovornost, • kakovost pedagoškega, znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela, • visoki etični standardi, • družbena odgovornost in trajnostni razvoj. Organiziranost UM FERI je pregledna. Pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja so jasno opredeljene v Splošnem aktu o organiziranosti in sistemizaciji univerze in članic, ki je vključno s spremembami in dopolnitvami dostopen na spletnem naslovu http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=127. Na istem spletnem naslovu je dosegljiva tudi sistemizacija – organizacijska shema z opisi delovnih mest Univerze v Mariboru in njenih članic. Vključevanje študentov v organe upravljanja izhaja iz Zakona o visokem šolstvu in Statuta Univerze v Mariboru (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx).

3


Študenti sodelujejo v vseh organih Univerze v Mariboru (UM) in imajo v njih najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov. 2. Navedite študijski/e program/e: Vrsta študijskega programa Magistrski študijski program

Stopnja študijskega programa 2. stopnja

Ime študijskega programa TELEKOMUNIKACIJE

a) Opredelitev področij študijskih programov po klasifikaciji KLASIUS: Ime programa: TELEKOMUNIKACIJE Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (Program razvrstite po drugi in četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite 2-mestno in 5-mestno kodo.) ožja skupina vrst – raven: 17 podrobna skupina vrst – vrsta: 17003 Utemeljitev: Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-P: (Program razvrstite v eno področje, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh štirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpišite 1-, 2-, 3- in 4-mestno kodo. V primeru interdisciplinarnega programa tabelo po potrebi kopirajte.) široko področje

5

ožje področje

52

podrobno področje

523

nacionalno-specifično področje

5233

Utemeljitev:

Razvrstitev študijskih smeri po KLASIUS–P (Razvrstite jih po četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite le 4mestno kodo.) Študijski program 2. stopnje Telekomunikacije nima smeri. b) Opredelitev študijskih področij po klasifikaciji ISCED: (Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.) (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev (21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo

4


(34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev:

3. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati: (Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.) naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede Utemeljitev:

družboslovne vede humanistične vede druge vede

4. Umetniške discipline:

Utemeljitev: Nimamo umetniških disciplin. B.1 VPETOST V OKOLJE 5. Vloga zavoda in predvidenih učinkov je opredeljena v ožjem in širšem okolju v: • gospodarskem razvoju, da • družbenem razvoju, da • kulturnem razvoju. da

ne ne ne

Utemeljitev: Študij elektrotehnike v Mariboru izvajamo na UM FERI oz. njenih prednicah že več kot pet desetletij. Ves čas svojega obstanka se zavedamo svojega poslanstva, to je vzgoje in izobraževanja novih inženirjev, magistrov in doktorjev znanosti ter podpore gospodarstvu. Magistrski študijski programi druge stopnje predstavljajo logično nadgradnjo univerzitetnih študijskih programov prve stopnje ter možnost za nadaljevanje na doktorskih študijskih programih tretje stopnje. Predbolonjski univerzitetni študijski program Telekomunikacije smo začeli izvajati leta 2001, prvi študent je na njem diplomiral leta 2006, do današnjega dne je ta študijski program zaključilo 79 študentov. Bolonjski univerzitetni študijski program 1. stopnje Telekomunikacije je zaključilo 29 študentov in magistrski študijski program 2. stopnje Telekomunikacije 10 študentov. Diplomanti s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju narodnega gospodarstva na področju telekomunikacij.

5


Razmere na trgu zahtevajo visoko stopnjo konkurenčnosti, inovativnosti in prilagodljivosti. Uspešnost gospodarstva in s tem zagotavljanje narodne blaginje pa je v znatni meri odvisna od strokovnih in socialnih kompetenc akademsko izobraženih strokovnjakov, pri čemer imajo prav strokovnjaki s področij, na katerih izobražujemo na naši fakulteti, pomembno vlogo. Fakulteta se je že do sedaj odzivala na potrebe domače industrije in gospodarstva, vključevala pa se je tudi v številne domače in mednarodne razvojno-raziskovalne projekte, v katerih so sodelovali tudi njeni študenti, diplomanti, magistranti in doktorandi. UM FERI ima z vidika gospodarskega razvoja v okolju pomembno vlogo, saj se vključuje v okviru znanstvenoraziskovalne dejavnosti v številne razvojno-raziskovalne projekte in programe, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), projekte za gospodarstvo, mednarodne projekte v okviru 6. oz. 7. OP in druge mednarodne projekte. V vseh naštetih projektih sodelujejo tako zaposleni visokošolski sodelavci in raziskovalci kot tudi študenti, diplomanti, magistranti in doktorandi. Magistrski študij je močno povezan z znanstvenoraziskovalnim delom. Fakulteta se samostojno in v sodelovanju z znanstvenimi skupinami drugih ustanov ukvarja tako z razvojnimi, aplikativnimi in temeljnimi raziskavami, kakor tudi z drugimi raziskovalnimi projekti za neposredne uporabnike. Seznam proračunskih temeljnih, aplikativnih, postdoktorskih in ciljnih raziskovalnih projektov je dostopen na spletnem naslovu http://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=503&code1=org &code2=auto&psize=10&hits=1&page=1&count=1&search_term=0796&id=699&slng=slv&order_by. Seznama aktualnih in zaključenih komunitarnih projektov sta dostopna na spletnem naslovu http://www.feri.um.si/raziskovanje/projekti/. Fakulteta se zaveda tudi pomena kulturne vpetosti za razvoj posameznika in družbe. Že štirinajst let zapored organiziramo Dan FERI, v okviru katerega obeležujemo dogodke, ki so fakulteto zaznamovali v preteklem letu, ter se hkrati zahvalimo najzaslužnejšim. Leta 2009 je bil ustanovljen tudi Alumni klub UM FERI (http://feri.um.si/studij/alumni/), katerega glavni namen je redno in tesno povezovanje fakultete s svojimi diplomanti. Organiziranih aktivnosti se vsako leto udeleži okrog 300 bivših diplomantov. Decembra 2014 smo ustanovili Programski svet elektrotehnike ter mehatronike, marca 2015 pa še Programski svet računalništva, informatike ter telekomunikacij (http://feri.um.si/studij/programskisveti-studijskih-programov/). Programski svet je novoustanovljeno telo, ki povezuje predstavnike gospodarstva in akademske sfere s ciljem tesnejšega sodelovanja pri preverjanju kompetenc diplomantov, dopolnitvah pedagoškega procesa, problematiki praktičnega izobraževanja in razvojnoraziskovalnih projektih. Od leta 2012 na fakulteti deluje Mešani pevski zbor UM FERI, ki uspešno nastopa doma in v tujini. V objektih fakultete pripravljamo fotografske razstave. Soizvajamo tudi aplikativni raziskovalni projekt Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor, pred kratkim pa sta se iztekla še projekta »Konvergenca medijev in kulturna transformacija bralcev« in »Pomen digitalnih tehnologij za razvoj slovenske AV produkcije v luči strategije Evropa 2020«. 6. Izobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe: • gospodarstva,

da

ne

6


Utemeljitev: Študijski program druge stopnje Telekomunikacije je sestavljen tako, da omogoča diplomantom na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc zaposlitev na področjih, kot so snovanje, razvoj, izvedba, vrednotenje, upravljanje in uporaba komunikacijskih sistemov, omrežij in storitev. Le-ti so nepogrešljiv del infrastrukture za delovanje družbe, prav tako pa so eno od najpomembnejših proizvodnih področij v Sloveniji in svetu, ki temelji na znanju in inovativnosti. Zato imajo diplomanti dobre možnosti za zaposlovanje v najrazličnejših delovnih organizacijah. Poleg svoje temeljne usposobljenosti za inženirska delovna mesta imajo dovolj široko znanje in kompetence, da se lahko zaposlijo na različnih področjih gospodarstva in negospodarstva, povezanih s stroko, pa tudi izven nje. Pridobljene kompetence jim omogočajo prevzemanje vodstvenih funkcij v malih, srednjih in večjih podjetjih in družbah. Lahko pa se zaposlujejo tudi marsikje drugod: v raziskovalnih inštitutih, v osnovnošolskem, srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju, državni upravi ali pa kot ustanovitelji v lastnih podjetjih. Podatke o zaposlitvenih potrebah zbiramo in analiziramo s pomočjo podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, na podlagi opravljenih anket, v okviru aktivnosti Kariernega centra in Alumni kluba, Programskih svetov, pa tudi preko sodelovanja z različnimi organizacijami, s katerimi sodelujemo v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega dela. Prav tako podatke zbiramo s pomočjo objavljenih oglasov za delovna mesta s področja telekomunikacij doma in v tujini. Na spletni strani fakultete smo objavili posebno stran »zaposlitve« (http://feri.um.si/zaposlitve/), kjer objavljamo prejeta obvestila o prostih delovnih mestih in o štipendijah za naše študente. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo na območju celotne Slovenije v letih 2009 do 2014 naslednje število prostih delovnih mest: 2009 – 2 univerzitetna diplomirana inženirja za telekomunikacije in 9 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2010 – 3 univerzitetni diplomirani inženirji elektrotehnike za telekomunikacije in 12 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2011 – 3 univerzitetni diplomirani inženirji elektrotehnike za telekomunikacije in 5 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2012 – 1 univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike za telekomunikacije in 4 univerzitetni diplomirani inženirji telekomunikacij, 2013 – 2 univerzitetna diplomirana inženirja elektrotehnike za telekomunikacije in 5 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2014 – 51 s področja 523 Elektronika in avtomatizacija: specialistov elektronskih sistemov, specialistov tehnologij vodenja, specialistov za telekomunikacijske tehnologije, univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, magistrov inženirjev daljinskega vodenja, magistrov inženirjev telekomunikacij. Z 12. aprilom 2013 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. Ker delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso družbe v večinski lasti države, objavo prostega delovnega mesta lahko zagotovijo sami, o tem pa Zavoda ne obveščajo, Zavod nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Po podatkih z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo na območju celotne Slovenije na dan 31. 12. 2014: registriranih 5 brezposelnih univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij in 1 brezposelni magister inženir telekomunikacij (2. stopnja).

7


•

negospodarstva.

da

ne

Utemeljitev: FERI svoje magistrante izobražuje tako, da pridobijo strokovna znanja in veščine, pomembne tudi za negospodarski sektor. Široka paleta znanj na posameznih področjih študijskih programov omogoča magistrantom FERI neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektorju. Magistranti se zaposlujejo tako v javni upravi kot v ostalem javnem sektorju na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti, izobraževanja ali na drugih strokovnih funkcijah v negospodarstvu (zavodi, agencije, inštituti …).

7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov. (Obvezno za vse študijske programe, ki vključujejo praktično izobraževanje.) da ne Utemeljitev: Na študijskem programu 2. stopnje praktično usposabljanje študentov v delovnem okolju ni predvideno. B.2 DELOVANJE ZAVODA 8. Zavod izkazuje opredeljene načine in oblike povezanosti študijskih programov z: • znanstvenim • raziskovalnim, • umetniškim, • strokovnim delom nosilcev predmetov.

da da da da

ne ne ne ne

Utemeljitev: V okviru UM FERI deluje osem programskih skupin; sodelavci, vpeti v izvajanje študijskih programov FERI, so večinoma člani ene od teh osmih programskih skupin, in sicer: P2-0028 (C) Mehatronski sistemi P2-0041 (C) Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve P2-0057 (C) Informacijski sistemi P2-0065 (C) Telematika P2-0069 (C) Napredne metode interakcij v telekomunikacijah P2-0114 (C) Aplikativna elektromagnetika P2-0115 (C) Vodenje elektromehanskih sistemov P2-0368 (C) Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki Več podatkov o posameznih programih je dostopnih na spletnem naslovu http://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=orgSearch&opt=2&subopt=504&code1= org&code2=nameadvanced&psize=10&hits=1&page=1&count=&search_term=name=0796%20and% 20sci=%20and%20fil=%20and%20sub=%20and%20statfrm=&id=699&slng=&order_by.

8


Seznam proračunskih temeljnih, aplikativnih, postdoktorskih in ciljnih raziskovalnih projektov je dostopen na spletnem naslovu http://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=503&code1=org &code2=auto&psize=10&hits=1&page=1&count=1&search_term=0796&id=699&slng=slv&order_by. Podatki o znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih projektih, ki niso zajeti v SICRIS in so se ali se izvajajo na fakulteti v obdobju 2008–2015, so na naslovu http://www.feri.um.si/raziskovanje/projekti/. UM FERI je v obdobju 2008–2015 projektno sodeloval oz. še sodeluje s slovenskimi in tujimi podjetji: 1. Optacore, d.o.o., Ljubljana, 2. BP Blister Pack, d.o.o., Odranci, 3. Dravske elektrarne Maribor, 2000 Maribor, 4. Letrika, d.d., Šempeter pri Gorici, 5. Elektro Slovenija, d.o.o., Ljubljana, 6. Iskra Zaščite, d.o.o., Ljubljana, 7. Kolektor Group, d.o.o., Idrija, 8. RC IKT, d.o.o., Kranj, 9. ISKRAEMECO, d.o.o., Kranj, 10. Indramat elektromotorji, d.o.o., Škofja Loka, 12. SODO, d.o.o., Maribor, 13. IGEA,d.o.o., Ljubljana, 14. RC MASPOS, Gornja Radgona, 15. Gorenje Surovina družba za predelavo odpadkov d.o.o., Maribor, 16. Dewesoft d.o.o., Trbovlje, 17. GOAP, d.o.o., Solkan, 18. Iskratel, d.o.o., Kranj, 19. Gorenje Gospodinjski aparati, d.d., Velenje, 20. Biometrika, d.o.o., Maribor, 21. LOGICDATA, d.o.o., Maribor, 22. SVM Solutions and Technologies Sdn. Bhd., Malezija, 23. ESA, Nizozemska, 24. QUNDIS GmbH, Nemčija, 25. Good e-Learning, Anglija, 26. UCT/MRC Research Unit for Exercise Science and Sports Medicine, Južna Afrika, 27. Nano Solver GmbH, Nemčija, 28. Profotech CJSC, Rusija, 29. FISO, Kanada, 30. Bosch Rexroth AG, Nemčija. Izsledki znanstvenoraziskovalnega dela na fakulteti se vključujejo v študijske programe s prenavljanjem vsebin učnih načrtov, s prenavljanjem praktičnega dela v laboratorijih in s širitvijo znanja pedagoškega osebja, kar dviguje kakovost izvedbe pedagoškega procesa. Študenti lahko v okviru študijskih in raziskovalnih obveznosti uporabljajo sodobno raziskovalno opremo, ki je bila nabavljena za raziskovalne potrebe. Če je le mogoče, se teme individualnih raziskovalnih del in projektov navezujejo na obstoječe raziskovalno delo fakultete. 9. Delež učnih vsebin v študijskih programih neposredno temelji na doseženem: • znanstvenem, • raziskovalnem, • umetniškem

da da da

ne ne ne

9


delu nosilcev predmetov. Utemeljitev: Nosilci učnih enot na vseh študijskih programih, ki jih izvaja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, so vključeni v znanstvene, raziskovalne in strokovne projekte. V učne enote vključujejo lastna, domača in tuja spoznanja in rezultate projektov, tako da posodabljajo literaturo za študente, spoznanja vključujejo v predavanja, vaje in seminarje, gostijo priznane domače in tuje predavatelje ter strokovnjake iz prakse, omogočajo sodelovanje študentov v tekočih domačih in evropskih projektih. Vsebine učnih načrtov študijskega programa 2. stopnje Telekomunikacije so izbrane in povezane tako, da se po semestrih nadgrajujejo. Prvi semester je namenjen temeljnim predmetom, kjer študenti dobijo za ta program uvodna, vendar študijski stopnji primerno poglobljena znanja s področja telekomunikacijskih sistemov, omrežij in storitev. V drugem in tretjem semestru so obvezni predmeti za razširitev in poglobitev znanja s teh področij, v obeh pa še izbirni predmeti s specialnih področij telekomunikacij in računalništva. Obvezen je predmet Projekt. Ocenjujemo, da je delež učnih vsebin, ki neposredno temeljijo na doseženem znanstvenem in raziskovalnem delu, v prvem letniku približno 15 % in v drugem letniku približno 40 %.

10. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s slovenskimi: • visokošolskimi zavodi, da ne • inštituti, da ne • drugimi organizacijami, da ne • podjetji, da ne • strokovnimi združenji. da ne 11. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s tujimi: • visokošolskimi zavodi, da ne • inštituti, da ne • drugimi organizacijami, da ne • podjetji, da ne • strokovnimi združenji. da ne Utemeljitev: Fakulteta ima tako z nacionalnimi, kot tudi mednarodnimi visokošolskimi zavodi, institucijami, organizacijami in podjetji zgledno sodelovanje. Sodelovanje se kaže v številnih skupnih projektih, delavnicah, problemskih konferencah, publikacijah, predavanjih, poletnih šolah, seminarjih in gostovanjih domačih in tujih strokovnjakov. Fakulteta ima nadvse razvejano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih profesorjev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih skupin in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo profesorjev in študentov z njenimi akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti, ter v zadnjem času tudi aktivno sodeluje pri skupnem prijavljanju študijskih programov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami.

10


V letu 2014 in 2015 so naši bilateralni raziskovalni partnerji: Bosna in Hercegovina - Univezitet u Sarajevu, Elektrotehnički fakultet, - Univezitet u Tuzli, Fakultet elektrotehnike, Rusija - N.N. Petrov Institut of Oncology, St. Petersburg, Združene države Amerike - The University of Alabama, Kitajska - Dalian Nationalities University, Indija - CSIR-Central Electronics Engineering Research Institute, Pilani, - CSIR-Central Glass & Ceramic Research Institute, Kalkuta. Več o bilateralnih projektih je na naslovu http://www.feri.um.si/raziskovanje/projekti/. Koordinatorji evropskih projektov, v katerih sodelujemo, so: Avstrija - Graz Technical University, Finska - The Municipal Federation of Savonia University of Applied Sciences, Kuopio, Irska - University of Limerick Optical Fibre Sensors Research Centre, Španija - Agencia Estatal Consejo Superior de Investigaciones Cientificas, VICOMTECH, Švica - EPFL Multimedia Signal Processing Group, Portugalska - Instituto Politécnico do Porto, Srbija - University of Kragujevac, Velika Britanija - Surrey Satellite Technology Ltd, University of York, University of Birmingham, Nemčija – University of Göttingen. UM FERI projektno sodeluje z naslednjimi podjetji, registriranimi v Sloveniji: Optacore, d.o.o., Ljubljana, BP Blister Pack, d.o.o., Odranci, Dravske elektrarne Maribor, Maribor, Letrika, d.d., Šempeter pri Gorici, Elektro Slovenija, d.o.o. , Ljubljana, Iskra Zaščite, d.o.o., Ljubljana, Kolektor Group, d.o.o., Idrija, RC IKT, d.o.o., Kranj, ISKRAEMECO, d.o.o., Kranj, Indramat elektromotorji, d.o.o., Škofja Loka, SODO, d.o.o., Maribor, IGEA, d.o.o., Ljubljana, RC MASPOS, Gornja Radgona, Gorenje Surovina družba za predelavo odpadkov d.o.o., Maribor, Dewesoft d.o.o., Trbovlje, GOAP, d.o.o., Solkan, Iskratel, d.o.o., Kranj, Gorenje Gospodinjski aparati, d.d., Velenje,

11


Biometrika, d.o.o., Maribor, LOGICDATA, d.o.o., Maribor in tujimi podjetji: SVM Solutions and Technologies Sdn. Bhd., Malezija, ESA, Nizozemska, QUNDIS GmbH, Nemčija, Good e-Learning, Anglija, UCT/MRC Research Unit for Exercise Science and Sports Medicine, Južna Afrika, Nano Solver GmbH, Nemčija, Profotech CJSC, Rusija, FISO, Kanada, Bosch Rexroth AG, Nemčija. UM FERI ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje na področju izobraževalne dejavnosti z več kot stotimi visokošolskimi institucijami oz. univerzami 24 evropskih držav. Seznam institucij je objavljen na spletni strani http://www.um.si/mednarodnosodelovanje/erasmusplus/Strani/Medinstitucionalni-sporazumi-ERASMUS+.aspx. V slovenskem prostoru UM FERI sodeluje z naslednjimi slovenskimi visokošolskimi zavodi: - članicami Univerze v Mariboru, - Univerzo v Ljubljani in njenimi članicami – največ s Fakulteto za elektrotehniko ter Fakulteto za računalništvo in informatiko, - Univerzo na Primorskem in njenimi članicami, - Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, sodeluje pa tudi z nekaterimi inštituti in drugimi organizacijami: - Inštitutom Jožef Stefan, - Inštitutom za matematiko in fiziko, - Znanstveno raziskovalnim centrom SAZU, - Društvom študentov invalidov Slovenije, - Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, - Javno agencijo Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost - Gozdarskim inštitutom Slovenije, Ljubljana - Geodetskim inštitutom Slovenije, Ljubljana - ICEM-TC, - TECES, - Trojina zavod za uporabno slovenistiko, - 4S d.o.o. Zaposleni so člani različnih združenj, kot so: Institute of Electrical and Electronics Engineers (IEEE), Association of Computing Machinery (ACM), The International Federation of Automatic Control (IFAC), The International Association for Pattern Recognition (IAPR), International Society of Electrophysiology and Kinesiology (ISEK), Slovensko akademijsko tehniško-naravoslovno društvo SATENA, Društvo za medicinsko in biološko tehniko Slovenije (DMBTS), Slovensko društvo za razpoznavanje vzorcev (SDRV). Več podatkov o sodelovanju v strokovnih združenjih je razvidno iz biografij zaposlenih. B.3 KADRI 12. Seznam visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev

12


Zap. št.

IME in PRIIMEK

1. ZMAGO BREZOČNIK 2. ZDRAVKO KAČIČ 3. TATJANA KAPUS 4. 5. 6. 7.

IZTOK KRAMBERGER BOŽIDAR POTOČNIK MATEJ ROJC MIRJAM SEPESY MAUČEC

8. 9. 10. 11.

IGOR TIČAR DAMJAN VLAJ BORUT ŽALIK ANDREJ ŽGANK

Naziv

redni profesor redni profesor redna profesorica docent izredni profesor izredni profesor izredna profesorica redni profesor docent redni profesor izredni profesor

Področje izvolitve

Datum zadnje izvolitve

telekomunikacije; elektronika telekomunikacije; elektronika elektronika

22.04.2003 28.03.2003 16.02.2010

elektronika računalništvo elektrotehnika telekomunikacije

23.12.2010 26.01.2013 28.03.2014 27.02.2015

močnostna elektrotehnika telekomunikacije računalništvo telekomunikacije

24.06.2003 26.04.2013 24.06.2003 22.04.2011

13. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev so predpisani in javni. da ne Utemeljitev: Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja zaposlenih so predpisani z javno veljavno zakonodajo in akti Univerze v Mariboru. Urejajo jih Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13, 79/13-popr.) in postopki, opredeljeni v Kadrovskem priročniku UM (Obvestila XXV-9-2007) (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx), v katerem so opredeljeni tudi postopki imenovanja in napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev. Postopki napredovanja (v plačni razred) so predpisani in potekajo na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 94/2010) - velja od 11. 12. 2010) (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx). Postopki izbire za zaposlitev (sklenitve pogodb o zaposlitvi) potekajo na podlagi javno objavljenih prostih delovnih mest. 14. Merila za izvolitve v nazive (osnutek meril v primeru prve akreditacije) upoštevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih določi agencija. da ne Utemeljitev: Merila za izvolitve v ustrezni naziv visokošolskega učitelja so na Univerzi v Mariboru opredeljena v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki jih je sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 28. 2. 2012. Merila ter vse spremembe in dopolnitve Meril so objavljene na spletnem naslovu http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/default.aspx. Zahtevnejše kriterije za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih

13


sodelavcev na FERI UM je sprejel Senat fakultete dne 26. 4. 2013 in jih je potrdil senat UM dne 21. 5. 2013. Objavljeni so na spletnem naslovu http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/default.aspx. Senat Univerze v Mariboru je na seji dne 29. 1. 2013 na predlog Senata UM FERI sprejel sklep, da FERI voli v habilitacijska področja elektrotehnika, informatika, računalništvo, telekomunikacije in medijske komunikacije. Minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih je določil Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na enajsti seji dne 18. novembra 2010. Skladno s temi standardi je Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 28. 8. 2012. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Mariboru, usklajena z Merili, ki jih je sprejel svet agencije, so stopila v veljavo 1. 10. 2012. Univerza v Mariboru je med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo načel Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ter Univerzi dovolila uporabo logotipa HR Excellence in research. Kodeks in Listina sta objavljena na spletni strani UM http://www.um.si/projekti/uvod/Strani/default.aspx. FERI je sprejel svoj Kodeks etike znanstvenoraziskovalnega dela in publiciranja na UM FERI, objavljen je na spletni strani http://feri.um.si/raziskovanje/zakoni-merila-priporocila-kodeks/. 15. Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju študijskih programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev. da ne Utemeljitev: Struktura visokošolskih učiteljev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev: - redni profesorji: 5 (5 rednih, 0 zunanjih), - izredni profesorji: 4 (4 redni, 0 zunanji), - docenti: 5 (5 rednih, 0 zunanjih). Število visokošolskih sodelavcev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev: - 6 asistentov. Vsi zaposleni delavci so ustrezno habilitirani. 16. Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo. da ne Utemeljitev: FTE za izobraževalno, znanstveno, raziskovalno, umetniško oz. strokovno delo glede na podatke v kadrovskem načrtu v Programu dela je: - skupni FTE je 276,1 - 17,32 FTE (dopolnilna delovna razmerja pedagoških delavcev za znanstveno-raziskovalno delo pri istem delodajalcu), - FTE pedagoških in raziskovalnih zaposlitev je 207,1.

14


17. Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem oziroma strokovnem delu je določena. da ne Utemeljitev: Delovna obremenitev v izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem oz. strokovnem delu je na Univerzi v Mariboru določena s posameznimi akti: - Zakon o visokem šolstvu (UPB7 - Ur. l. RS, štev. 32/12, s sprem. do 109/12), - Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM št. A5/2005 in vse dopolnitve meril, - Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru, - Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti, vse objavljeno na spletni strani Univerze v Mariboru http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx in Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev FERI (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx), ki so bila oblikovana na podlagi Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM in predstavljajo podlago za pripravo urnika za izvedbo študijskih programov, ki dodatno omogoča pedagoškim delavcem poleg izvedbe pedagoških obveznosti tudi sodelovanje na znanstvenoraziskovalnem področju. V skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM imajo pedagoški delavci tako neposredno pedagoško obveznost, da lahko ob tej še aktivno opravljajo raziskovalno delo, kar je tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi. 18. Razviti sta stalna skrb in pomoč za uveljavljanje in napredovanje mladih visokošolskih sodelavcev. da ne Utemeljitev: Predpostavljeni skrbijo, da mladi visokošolski sodelavci opravijo neposredne pedagoške obveznosti v skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM. To jim omogoča aktivno izvajanje raziskovalnega dela. Pri tem jim pomagajo s svojim znanjem in izkušnjami in skrbijo za njihovo sprotno in stalno strokovno izobraževanje, zagotavljajo materialne in druge pogoje, pomagajo pri navezovanju stikov z domačimi in tujimi fakultetami in raziskovalnimi institucijami ter z gospodarstvom. Skoraj vsi mladi visokošolski sodelavci so vključeni v raziskovalne naloge. Sodelovanje pri raziskovalnih nalogah jim omogoča publiciranje svojih člankov, ki so potrebni za napredovanje. Fakulteta je uvedla letne razgovore z zaposlenimi. Letne razgovore opravljajo neposredno nadrejeni, s čimer imajo mladi visokošolski sodelavci možnost izpostaviti videnje svojega dela in morebitne probleme, podati svoje predloge in želje ter možnosti za izboljšanje svojega dela. 19. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev: • doma, da ne • v tujini. da ne Utemeljitev: Zaposleni na fakulteti sodelujejo kot gostujoči učitelji na tujih univerzah, v obliki sobotnega leta sodelujejo v tujih raziskovalnih ustanovah (v zadnjih letih smo imeli 2 sodelavca na sobotnem letu).

15


Zaposleni pa sodelujejo tudi na drugih slovenskih visokošolskih zavodih (sodelovanje pri izvedbi pedagoškega procesa na drugi univerzi je možno samo, če je sklenjena pogodba o sodelovanju med univerzama). Nekateri so dopolnilno raziskovalno zaposleni na drugih slovenskih visokošolskih zavodih. Domača mobilnost poteka znotraj članic Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Vključeni smo bili v programe mobilnosti Erasmus, sedaj Erasmus+, kjer nadaljujemo z aktivnostmi in jih širimo na nova področja v skladu z razširitvami programa Erasmus+, CEEPUS mobilnosti, gostovanje tujih visokošolskih učiteljev pri nas in naših v tujini, gostovanja na drugih slovenskih visokošolskih zavodih, mobilnosti, povezane z mednarodnimi projekti … Izmenjave pedagoških sodelavcev potekajo z institucijami, navedenimi na spletni povezavi http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/erasmusplus/Strani/Medinstitucionalni-sporazumiERASMUS+.aspx. Pregled mobilnosti je prikazan v spodnji tabeli. Mobilnost osebja outgoing

2008/ 2009/ 2010/ 2011/ 2012/ 2013/ 2014/ 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 10

18

14

9

14

12

2*

8

0

2

2

2

2

**

18

18

16

11

16

14

2

ERASMUS-mobilnost pedagoškega 5 4 9 osebja CEEPUS-mobilnost pedagoškega 7 0 1 osebja Skupaj osebje »incoming« 12 4 10 *Zimski semester **Podatki bodo zbrani po zaključku študijskega leta.

6

17

17

**

1

1

1

**

7

18

18

ERASMUS-mobilnost pedagoškega osebja CEEPUS-mobilnost pedagoškega osebja Skupaj osebje »outgoing« incoming

20. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni razvoj vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti. da ne Utemeljitev: Pedagoško osebje se izobražuje za pridobitev formalne izobrazbe. V pretežni meri so to asistenti, ki se izobražujejo za pridobitev doktorata znanosti. Za pridobitev doktorata znanosti na starih programih se izobražuje 18 delavcev in 40 na novih bolonjskih programih. Pedagoško osebje se vključuje tudi v andragoško-pedagoško izobraževanje, izobraževanje za delo s spletnim učnim okoljem Moodle, obiskuje strokovne delavnice ipd. Nepedagoški delavci se izobražujejo v lastnem

16


interesu s podporo delodajalca za pridobitev formalne izobrazbe (izobražujejo se 3 administrativni delavci). Fakulteta zagotavlja pridobivanje in ohranjanje strokovnih licenc (ZUP, izobraževanja na področju varstva in zdravja pri delu). Administrativno osebje se udeležuje krajših usposabljanj ali tečajev. Na fakulteti smo imeli organiziran tečaj angleškega jezika za administrativno osebje, večje število administrativnih delavcev se je tudi udeležilo tečaja Excela, ki se ga bodo udeleževali tudi v tem letu. 21. Delež visokošolskih učiteljev, ki so (bodo, v primeru prve akreditacije zavoda) na zavodu v rednem delovnem razmerju, je 98 %. 22. Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) je 148. Število študentov na enega (FTE) delavca je 14,7 (2184/148). 23. Število študentov na enega visokošolskega učitelja je 35,80 (2184/61). 24. Število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 70,45 (2184/31). 25. Struktura in število podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za izvajanje študijskih programov. da ne Utemeljitev: Na fakulteti je redno zaposlenih 31 administrativnih in drugih strokovnih delavcev po posameznih službah, ki jih trenutno do imenovanja novega tajnika fakultete vodita pomočnici tajnika skupaj z vodji služb, in ti zagotavljajo strokovno podporo in pomoč pedagoškemu in raziskovalnemu kadru. Fakulteta ima Službo za organizacijo študija, Službo za pravne, kadrovske in splošne zadeve, Službo za finančno računovodske zadeve, Službo za znanstveno raziskovalno delo, Referat za študentske zadeve in Knjižnico, ki je skupna za vse tehniške fakultete UM. Zaposleni po posameznih službah so dosegljivi po elektronski pošti in telefonu (kontakti so objavljeni na http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/ in http://feri.um.si/studij/kontakti/). Na fakulteti je zaposlenih še 7 tehniških delavcev, ki skrbijo za stavbo in pripravo predavalnic ter so torej tehnična pomoč pedagoškemu kadru. Uradne ure za študente ima Referat za študentske zadeve in Knjižnica, druge službe so organizirane tako, da so dosegljive vedno v delovnem času. 26. Seznam podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev (po delovnih mestih):

Zap. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Delovno mesto Tajnik fakultete Vodje služb, pomočnik tajnika Samostojni strokovni delavec VII/2 Bibliotekar Samostojni strokovni delavec VII/1 Strokovni delavec VI Strokovni delavec V Tehniški sodelavec VII/1 Tehniški sodelavec VI

(Predvideno) število strokovnih, upravnih sodelavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu

(Predvideno) število tehniških sodelavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu

0 7 2 1 7 4 5 1

22

19 7

17


10 11 12 13

Tehnični delavec V (I) Tehnični delavec V (II) Tehnični delavec vzdrževalec učne tehnologije V Tehnični delavec IV (II) Skupaj

1 1 4 2 31

52

B.4 ŠTUDENTI 27. Predvideno število razpisanih mest študentov je: __ za redni študij, __ za izredni študij. / Pri podaljšani akreditaciji: 30 za redni študij, 0 za izredni študij. Število študentov je 18. Utemeljitev: Magistrski študijski program 2. stopnje Telekomunikacije V študijskem letu 2014/2015 je vpisanih 18 rednih študentov: 1. letnik 2 študenta, 2. letnik 10 študentov, absolventi 6 študentov. Majhno število študentov v 1. letniku je posledica majhnega števila diplomantov 1. stopnje študija telekomunikacij v zadnjem letu in manjšega števila vpisanih v 1. letnik na 1. stopnji nekaj let poprej. V zadnjih treh letih se je slednje obetavno povečalo. Število razpisanih vpisnih mest predvidevamo na osnovi analize potreb na trgu. Redno spremljamo podatke Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, iz katerih je razvidno, da skoraj ni brezposelnih inženirjev naših strok. Prav tako pridobivamo informacije preko Programskih svetov, na katerih pridobivamo informacije s strani gospodarstva ter redno spremljamo tudi povpraševanja študentov, ki zaključujejo prvostopenjski študij, prirejamo informativne dneve ter druge aktivnosti, iz katerih je možno sklepati o interesu. 28. Visokošolski zavod zagotavlja kandidatom za študij in že vpisanim študentom svetovalne storitve, povezane z vpisom in informacijami o študiju ter zaposlitvenih možnostih. da ne Utemeljitev: UM FERI nudi kandidatom za študij in vpisanim študentom vrsto možnosti svetovalnih storitev, ki so povezane z vpisom in informacijami o študiju ter možnostih zaposlitve. Na fakulteti v največji meri za informiranje o vpisnem postopku ter o vseh informacijah glede študija skrbi Referat za študentske zadeve, ki med drugim tudi javno objavlja vse potrebne informacije na spletni strani http://feri.um.si/, ima pa tudi posebno elektronsko pošto [email protected], na kateri lahko iskalci informacij dobijo vse podatke o študiju. Na ravni univerze za informiranje o vpisnem postopku skrbita Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Mariboru ter Služba za izobraževanje in študijske zadeve, ki javno objavljata vse potrebne informacije na spletnih straneh http://www.um.si/vpis/Strani/default.aspx in http://www.um.si/studij/podiplomski-studij/Strani/Razpis-za-vpis-v-podiplomske-%c5%a1tudijskeprograme-UM-za-%c5%a1tudijsko-leto-2014-15.aspx. Prav tako je na ravni univerze vzpostavljen Karierni center UM, kjer študente in diplomante ozaveščajo o pomenu pravočasnega načrtovanja karierne poti, na voljo pa so tudi osebno svetovanje, priprave na zaposlitveni razgovor in raznovrstna izobraževanja.

18


Letno izvedemo vsaj dva informativna dneva, prvi je namenjen dijakom, drugi pa študentom prve in druge stopnje, ki jih zanima nadaljnji študij. Študijski programi prve, druge in tretje stopnje so objavljeni na spletnih straneh fakultete http://feri.um.si/studij/programi/, dodatno pa v okviru aktualnih informacij na strani »Pridi na FERI« http://pridi-na-feri.si/ , kjer so poleg predmetnikov študijskih programov 1. stopnje predstavljene še dodatne informacije, od pogojev za vpis, prehodnih pogojev do drugih informacij, ki bi utegnile zanimati kandidate za vpis na prvostopenjske študijske programe FERI, ter »Magisterij na FERI« http://magisterij-na-feri.si/, kjer so poleg predmetnikov študijskih programov 2. stopnje FERI predstavljene še dodatne informacije, ki bi utegnile zanimati kandidate za študij. 29. Enakopravnost vseh študentov je zagotovljena.

da

ne

Utemeljitev: Pravice in enakopravnost študentov na Univerzi v Mariboru so opredeljene v Statutu Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx. Enakopravnost študentov s posebnim statusom ureja Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru, enakopravnost študentov invalidov pa še posebej Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru – oba pravilnika sta objavljena na http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx. Vse opredeljene pravice in enakopravnost študentov UM FERI je zagotovljena. Študentom s posebnimi potrebami posvečamo na UM FERI posebno pozornost. V študijskem letu 2014/2015 imamo 17 študentov s posebnimi potrebami (trenutno študent namreč lahko odda vlogo kadarkoli med letom). Je pa to število vsekakor večje, saj večina študentov posebnega statusa uradno ne želi, ker vedo, da jim bomo pomagali v vsakem primeru. Koordinatorka je vodja referata, ki študente že ob vpisu pozove k oddaji vloge in nato z njimi opravlja tudi individualne razgovore, tako da jim omogočimo čim boljše pogoje za študij. Študentom omogočamo prilagoditve glede na vrsto njihovih težav. Pri opravljanju študijskih obveznosti jim omogočamo opravljanje izpitov izven razpisanih izpitnih obdobij, opravljanje pisnega izpita v ustni obliki, opravljanje ustnega izpita v pisni obliki, podaljšan čas pisanja izpitov, prilagoditev izpitnih pol, razdelitev obsežnejših izpitov na manjše dele, zagotavljanje posebnega prostora za opravljanje izpita, opravljanje izpita s pomočjo računalnika ali druge ustrezne opreme, uporabo posebnih pripomočkov (el. lupe, povečevala …). Za študente, ki so gibalno ovirani, poskrbimo, da imajo možnost parkiranja v podzemni garaži UM FERI, od koder imajo dostop do skoraj vseh prostorov v objektu G2. V drugih primerih poskrbimo, da profesor za študenta izvede govorilne ure v zanj dostopnih prostorih. Prav tako poskrbimo, da je zanje dostopna vsa potrebna razvojna in raziskovalna infrastruktura. Študentom, ki so naglušni ali slabovidni, pomagamo predvsem s prilagoditvijo literature in izpitnih pol, saj le-to zanje predstavlja največje težave. Prav tako uspešno sodelujemo tudi s strokovnjaki Rehabilitacijskega centra Soča. V letošnjem letu na ta način koordiniramo delo in pomagamo dvema študentoma po hudi možganski poškodbi.

19


Z Društvom študentov invalidov aktivno sodelujemo. Na osnovi rezultatov anket, ki so jih opravili v okviru projekta StuDis - Razvijanje inkluzivnega visokega šolstva, uspešno izboljšujemo pogoje za študij študentov invalidov. 30. Iz (osnutka) statuta zavoda je razvidno, da bo študentom omogočeno: • organiziranje, • sodelovanje v organih upravljanja.

da da

ne ne

Utemeljitev: V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in s Statutom UM sodelujejo študenti v vseh organih UM tako, da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih članov. Na UM FERI sodelujejo študenti v vseh organih: Senatu fakultete, komisijah Senata (Komisija za ocenjevanje kakovosti, Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve in Komisija za mednarodno sodelovanje), Akademskem zboru, Poslovodnem odboru, kjer je po funkciji tudi prodekan za študentska vprašanja. Študenti delujejo v Študentskem svetu fakultete v skladu s Pravilnikom o sestavi in delovanju študentskih svetov: http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=48. Študentski svet Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (ŠS FERI) je organ Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki obravnava in sklepa o vprašanjih s študijskega področja, ki so pomembna za študente. Po Zakonu o visokem šolstvu in Statutu Univerze v Mariboru je edini zastopnik mnenj in interesov vseh študentov fakultete. Rešuje problematiko, povezano s študenti, in se bori za dobrobit študentov. ŠS FERI sestavljajo predsedniki vsakega letnika in po en član vsakega letnika oziroma sveta absolventov in sveta podiplomskih študentov, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov. Prodekan za študentska vprašanja je član Študentskega sveta po svojem položaju. Mandatna doba članov ŠS FERI traja eno leto, mandat prodekana pa dve leti z zmožnostjo enkratnega podaljšanja. Glavna funkcija Študentskega sveta je ukvarjanje s študijsko problematiko in reševanje težav študentov v okviru študijskega procesa, podajanje mnenj o pedagoškem delu asistentov, docentov, izrednih in rednih profesorjev, ko ti zaprosijo za izvolitev v pedagoške nazive. Študentski svet v okviru svojega programa dela organizira razne dogodke za prepoznavnost Študentskega sveta in funkcionarjev ter organizira dogodke, povezane z tematiko, ki zanima študente fakultete. Študentski svet UM FERI obravnava in daje senatu fakultete in Študentskemu svetu Univerze v Mariboru mnenje o zadevah iz njegove pristojnosti, razpolaga s sredstvi za interesno dejavnost študentov, skrbi za reševanje problemov študentov v zvezi z študijskim procesom, prizadeva si za čim višjo kakovost študija ter skrbi za športne aktivnosti študentov. Prav tako se zavzema za sodelovanje z drugimi članicami Univerze v Mariboru in drugimi univerzami. Študentski svet FERI sofinancira organizacijo različnih tekmovanj in mednarodnih strokovnih študentskih srečanj. Prav tako sofinancira študentske udeležbe na tehnoloških sejmih in strokovnih ekskurzijah. O svojem delovanju poroča Senatu FERI, Komisiji za študijske zadeve ter tako skrbi, da je vodstvo fakultete seznanjeno z načrti in cilji delovanja Študentskega sveta FERI.

20


V letošnjem študijskem letu si je ŠS FERI zadal nalogo, da poskuša za študente pripraviti ter organizirati kar se da veliko poučnih ter uporabnih predavanj ter delavnic, na katerih bodo študentje pridobivali dodatno uporabno znanje, ki jim bo koristilo v nadaljnji karieri, ter predstaviti obštudijsko dejavnost, v katero se imajo možnost vključevati. ŠS FERI bo skušal tudi organizirati zabavne dejavnosti, s pomočjo katerih krepimo tudi socialno plat študentskega življenja na fakulteti. Vključen je tudi v tutorski program, v okviru katerega pomagajo predvsem študentom prvih letnikov prve stopnje pri vključevanju v akademsko sfero ter lajšajo premagovanje začetnih ovir. 31. Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. da ne Utemeljitev: Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG, ki je skupaj s vsemi spremembami in dopolnitvami (Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG (Obvestila XXX-2-2012) in Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM XXXII-5-2014)), objavljen na spletni povezavi: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=32 S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja znanja in ocenjevanja študentov. Načini spremljanja napredka študenta med izvajanjem učnih vsebin so določeni z učnimi načrti predmetov in se med predmeti razlikujejo. V uporabi so naslednji načini: domače naloge, seminarske naloge, projekti, testi … Kriteriji za pozitivno oceno so izbrani tako, da pokrijejo zahtevane kompetence. Študente vzpodbujamo, da si v primeru slabih rezultatov ogledajo svoje popravljene naloge in na ta način zmanjšajo verjetnost enakih napak pri naslednjem preverjanju. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja. Študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Senat FERI je sprejel enotno ocenjevalno lestvico http://feri.um.si/studij/pravilniki-in-navodila/, kjer so navedene pozitivne in negativne ocene, ocene opredeljene z opisno oceno ter z uspešnostjo v odstotkih. Študentje sproti preverjajo svoj uspeh v spletnem e-indeksu. UM FERI izvaja analizo uspešnosti študija v okviru priprave samoevalvacijskega poročila za posamezno študijsko leto. Poročila pripravi in sprejme Komisija za ocenjevanje kakovosti in ga posreduje v potrditev ustreznim organom na UM FERI in UM.

32. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje v raziskovalne in strokovne projekte. da ne Utemeljitev: Študenti imajo možnost pridobivanja dodatnega znanja preko vključevanja v raziskovalno delo v okviru laboratorijev. S tem imajo ponujen dostop do sodobne opreme, sodelovanja na projektih,

21


učenja timskega dela in metod raziskovanja. Izpostaviti je treba tudi tekmovanje z mobilnimi roboti, kjer v organizaciji naše fakultete tekmujejo tekmovalci osnovnih šol, srednjih šol in fakultet. Sodelujemo tudi pri organizaciji tekmovanja v programiranju Programerski maraton, ki ga pod okriljem mednarodne organizacije ACM organizirajo FERI, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in Univerza na Primorskem. Pri vseh teh projektih intenzivno sodelujejo tudi naši študenti. Več kot 30 študentov je bilo vključenih v pet projektov, ki jih je financiral Javni sklad republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije z naslova javnega razpisa za sofinanciranje projektov »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Namen razpisa je z uporabo inovativnega, problemskega in skupinskega pristopa k reševanju praktičnih problemov podpreti razvoj kompetenc, pridobivanje praktičnega znanja ter izkušenj študentov, in sicer z vključitvijo v projekte, ki se izvajajo v neposrednem partnerstvu visokošolskih zavodov z gospodarstvom. Študentski projekti iz leta 2014 in 2015 so objavljeni na spletni strani http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/. UM FERI je nekaj let razpisoval tudi individualne študentske raziskovalne projekte in sofinancirala materialne stroške za njihovo izvedbo. Na razpis so se lahko prijavili dodiplomski in podiplomski študentje s predlogi raziskovalnih projektov z raziskovalnih področij UM FERI. S temi projekti smo želeli spodbuditi samostojno delo naših študentov, ga ovrednotiti in tudi nagraditi. Financirani projekti v zadnjih letih so bili: 2011 - Izračun sončnega potenciala objektov iz podatkov LIDAR 2010 - Učinkovit pristop za vizualizacijo velike količine kozmoloških podatkov - Pasovno zaporni usmernik - Mali brezpilotni letalnik iz potrošniških komponent 2008 - Prilagoditev programske tovarne za razvoj spletnih aplikacij - MtOuuch-naprava za več sočasnih dotikov 2007 - Mobilni elektrokardiograf 2006 - Merjenje temperature in vlage ter vodenje klimatske komore na daljavo s pomočjo programskega paketa LABVIEW - FERIX – LINUX za inženirje - Odkrivanje tiskarskih napak s postopkom poravnavanja slik - Ugotavljanje izvorov upadov napetosti - SparcoNET - Modeliranje, simulacija in upodabljanje drevesnih ekosistemov 2005 - Radijski teleskop Od leta 2012 se individualni raziskovalni projekti v takšni obliki ne razpisujejo več, je pa bil v letu 2014 razpisan Natečaj za najboljše raziskovalne dosežke študentov UM FERI za študijsko leto 2013/2014, kjer so lahko sodelovali tako dodiplomski kot podiplomski študenti. Študenti za svoje kakovostno raziskovalno delo prejemajo nagrade na nacionalnem in mednarodnem nivoju. V nadaljevanju navajamo nekaj najodličnejših dosežkov študentov UM FERI na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih (http://feri.um.si/studij/nagrade-in-dosezki-studentov/): 2014 



BEDJANIČEVE NAGRADE  nagrada za doktorsko disertacijo  nagrada za diplomsko delo TEKMOVANJE RAZISKOVALNIH PROJEKTOV »CITA Smart Collaboration Challenge 2014«

22


   

 1. mesto RAZSTAVA IZUMOV IN SEJEM INOVACIJ V SEULU - EASY TIME  bronasta medalja ERK 2014  2. mesto, Tekmovanje študentskih člankov IEEE PREJET NAZIV MICROSOT MOST VALUABLE PROFESSIONAL ZA PODROČJE SPLETNIH TEHNOLOGIJ UNIVERZITETNA ŠPORTNA LIGA  zmaga nogometne ekipe

2013  





NAJBOLJŠI ŠTUDENT UNIVERZE V MARIBORU IMAGINE CUP 2013  ADORA Doctors Operational Research Assistant: 2. mesto v najbolj prestižni tekmovalni kategoriji Inovacije na svetovnem finalu tekmovanja Imagine Cup 2013  BEEZINGA - sistem za analizo in zgodnje obveščanje o dogajanju v čebelnjakih: 1. mesto na slovenskem tekmovanju, uvrstitev na svetovni finale ERK 2013  1. mesto, Tekmovanje študentskih člankov IEEE  3. mesto, Tekmovanje študentskih člankov IEEE BEDJANIČEVE NAGRADE  Nagrada za doktorsko disertacijo  Nagrada za magistrsko delo (2. stopnje)

2012 





IMAGINE CUP 2012  Intelliderm - Zaznava, analiza in ocena kožnih težav s pomočjo umetne inteligence: 2. mesto na slovenskem tekmovanju Imagine Cup  Footure: 3. mesto na slovenskem tekmovanju Imagine Cup TEKMOVANJE DRUŠTVA SLOVENSKIH INFORMATIKOV 2012  H₂OME - Celovita rešitev za nadzor porabe vode: nagrada za najboljši študentski projekt BEDJANIČEVE NAGRADE  Nagrada za magistrsko delo (znanstveni magisterij)  Nagrada za diplomsko delo

2011 

 

ACPC 2011  Zmaga ekipe Lucky 7  Drugo mesto študenta UM FERI IMAGINE CUP 2011  Uvrstitev v finale (18 najboljših od 30.000 sodelujočih ekip) BEDJANIČEVE NAGRADE  Nagrada za magistrsko delo (znanstveni magisterij)  Nagrada za diplomsko delo

2010

23


Natečaj M:Android, družbe Mobitel in HTC  Prvo mesto za aplikacijo Prometoid Študentsko tekmovanje slovenske sekcije IEEE, ERK Portorož  1. mesto

 

2009 

Mednarodni natečaj PAD Design e Mediterraneo tra presente e futuro  Med 1659 sodelujočimi skupinami uvrstitev v finale v kategoriji Visual Design  Študenti UM FERI: Poleg treh nagrajenih še štiri posebne pohvale. 33. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev študentov pri posameznih obveznostih. da ne

Utemeljitev: Na Univerzi v Mariboru se ob koncu študijskega leta skladno s Pravilnikom o ocenjevanju pedagoškega dela in obremenitve študentov na UM izvaja redna letna anketa o dejanski študijski obremenjenosti študentov. Pravilnik je dostopen na spletnem naslovu http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnostid.aspx?iddok=139. Pravilnik ureja izvajanje študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta na UM. Vprašalnik je mnenjska anketa, v kateri študenti izražajo svoje mnenje o dejanski študijski obremenitvi pri posameznem predmetu. Anketa vsebuje v uvodu podatke o fakulteti in študijskem programu, v katerega je študent vpisan. V nadaljevanju so navedena imena predmetov z navedbo nosilca, izpisi oblik izvedbe pedagoškega procesa z navedenim številom študijskih ur, kot jih določa študijski program. Študenti pri vsaki obliki izvedbe pedagoškega procesa označijo, ali je ta po zahtevnosti presegala ali ni dosegla števila študijskih ur, določenih v študijskem programu, ter vnesejo morebitne razlike v številu ur. S pomočjo vprašalnika lahko študentski svet posamezne fakultete spremlja dejansko študijsko obremenitev študentov ter pripravi predloge in načrte za izboljšanje kakovosti in spremembe študijskih programov. Za izvajanje vprašalnika in obravnavo rezultatov so odgovorni študentski sveti članic UM, analizo rezultatov ankete pa obravnavajo tudi vse pristojne komisije na fakulteti. Študentska anketa se izvaja enkrat letno, praviloma ob vpisu v višji letnik, za predmete zimskega in poletnega semestra tekočega študijskega leta.

34. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi študentov se upoštevajo pri prerazporejanju kreditnih točk med študijskimi obveznostmi. da ne Utemeljitev: Izsledki merjenja obremenitve študentov se upoštevajo v smislu, da so študentje nominalno obremenjeni glede na točke ECTS in da so enakomerno obremenjeni s predavanji, seminarji in vajami preko celotnega semestra. Na UM FERI izvajamo anketo o dejanski obremenjenosti študentov že od samega začetka vpeljave bolonjske prenove. Izdelali smo ustrezne mehanizme za odpravo izstopajočih neskladij. Problematiko ustreznosti ECTS in rezultate ankete redno obravnava Komisija za študijske zadeve UM FERI. Uveljavili

24


smo postopek reševanja omenjene problematike na način, da rezultate ankete pregledajo po inštitutih in nosilce učnih enot, kjer so bila zaznana večja odstopanja, pozovejo, da predlagajo ustrezne popravke (vsebina predmeta, razporeditev ur med predavanji in vajami, razporeditve med kontaktnimi urami in individualnim delom). Predlagane popravke oziroma utemeljitve nato ponovno obravnava in potrdi Komisija za študijske zadeve. Na osnovi dosedanjih analiz nismo zaznali posebej izstopajočih neskladij, ki bi se redno ponavljala. Smo pa tekoče opravljali spremembe učnih enot. Večjo takšno posodobitev učnih enot smo opravili v letu 2014, ko smo posodobili učne enote študijskih programov FERI od vsebine, temeljne literature in virov, predvidenih študijskih rezultatov do metod poučevanja in učenja in načinov ocenjevanja. 35. Učni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini študijskega programa. da ne Utemeljitev: Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom Z magistrskim študijem si študentje izboljšajo splošne kompetence, ki so jih pridobili z različnimi predvidoma tehniškimi prvostopenjskimi študiji, ter pridobijo še nekatere nove, kot so: a) zmožnost samostojnega iskanja in kritične uporabe virov, b) zmožnost povezovanja strokovnih spoznanj, metod, spretnosti in uporabe inženirskih orodij za samostojno reševanje tehniških problemov v znanih ali spremenjenih okoliščinah, c) zmožnost uporabe abstraktnega mišljenja in povezovanja pridobljenih znanj za samostojno razvijanje inovativnih idej in rešitev, d) zmožnost opravljanja znanstveno-raziskovalnega dela v zvezi s problemi s področja telekomunikacij in sorodnih področij, e) zmožnost suverenega delovanja v multidiscipinarnih skupinah, f) zmožnost vodenja zahtevnih sistemov in sprejemanja argumentiranih odločitev, g) zmožnost neodvisnega komuniciranja z različnimi sredstvi in za različne namene, kot so pisanje projektne dokumentacije, javna ustna predstavitev v tujem jeziku itd., h) zavedanje o nujnosti poglobljenega poznavanja snovi in sistematičnega strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela za dosego napredka na kateremkoli področju. Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom S programom pridobijo študentje naslednje predmetnospecifične kompetence: a) temeljito poznavanje in razumevanje principov prenosa različnih vrst informacij (podatkov, govora, slik …), b) poglobljeno strokovno poznavanje telekomunikacijskih sistemov, različnih vrst omrežij in storitev, ki jih je možno ponujati v njih, c) zmožnost samostojnega dela pri izbiri, snovanju in razvoju izbranih vrst strojne (npr. prenosna sredstva, komunikacijska elektronska vezja, prenosni sistemi, omrežna vozlišča, terminalska oprema) in/ali programske opreme (npr. komunikacijski protokoli, obdelava slik in govora, storitve in aplikacije za uporabnike), potrebne v telekomunikacijah, d) zmožnost samostojne uporabe principov, metod in orodij za analizo, načrtovanje in/ali upravljanje na omenjenih področjih telekomunikacij, e) zmožnost spremljanja in razumevanja novosti v principih, tehnoloških pristopih, napravah in storitvah na področju komunikacijskih tehnologij, zmožnost njihove uporabe in lastnih inovativnih razvojnih in raziskovalnih prispevkov,

25


f) g)

poznavanje najpomembnejše trenutne strokovne oziroma znanstvene literature za izbrano ozko področje iz komunikacijskih tehnologij, zmožnost neodvisnega delovanja v industriji in podjetništvu.

36. Visokošolski zavod načrtuje in omogoča mobilnost študentov tako v Sloveniji kot v tujini ter priznava študijske obveznosti, opravljene drugod. da ne Utemeljitev: Univerza v Mariboru je zadolžena za postopek prijave na ravni Evropske komisije za pridobitev Erasmus Charter for Higher Education – ECHE listine, ki je podlaga za načrtovanje in izvajanje mobilnosti v okviru programa Erasmus+. Mobilnosti študentov, učnega osebja in zaposlenih se načrtujejo in izvajajo v skladu z razpisi, ki jih določa Služba za mednarodno sodelovanje in programe mobilnost UM. Mobilnost študentov je na UM omogočena v okviru Nacionalne mobilnosti študentov v Sloveniji in v okviru programa Erasmus+, kakor tudi v okviru posameznih trenutnih razpisov (Norveški finančni mehanizem, CEEPUS). Vse potrebne informacije so dostopne na spodnjih spletnih straneh: - Nacionalna mobilnost na UM: http://www.um.si/studij/nacionalna-mobilnost/Strani/default.aspx - Mednarodno sodelovanje na UM: http://www.um.si/mednarodnosodelovanje/splosno/Strani/default.aspx. Za načrtovanje in izvedbo mobilnosti študentov, pedagoškega osebja in administrativnega osebja so na UM FERI zadolženi Mednarodna pisarna UM FERI in Komisija za mednarodno sodelovanje UM FERI, po potrebi v sodelovanju s koordinatorji študijskih programov ter Služba za znanstveno raziskovalno delo UM FERI. O možnostih mobilnosti so študenti seznanjeni na informativnih predstavitvah in na spletnih strani UM FERI: http://feri.um.si/studij/erasmus/ , kjer so predstavljene tudi vsi postopki. Priznavanje študijskih obveznosti opravljenih drugod je urejeno in prav tako predstavljeno na spletnih straneh inštitucije. Vse postopke opravi Mednarodna pisarn UM FERI po prejetju ustreznih originalnih dokumentov za posameznega študenta. UM FERI redno gosti tudi tuje študente predvsem preko programa Erasmus+, pa tudi preko drugih programov kot je CEEPUS. Informiranje tudi v tem primeru poteka preko že omenjenih kanalov in partnerskih inštitucij. Informacije so dostopne tudi na spletnih straneh: UM: http://www.um.si/en/international/erasmus/Pages/default.aspx in UM-FERI: http://feri.um.si/en/study/erasmus-programme/ . Podatki po letih za tuje (»incoming students«) študente Mobilnost študentov Incoming ERASMUS-mobilnost študentov ERASMUS Mundus Join EU SEE- mobilnost študentov* CEEPUS-mobilnost

2007/ 2008

2008/ 2009

2009/ 2010

2010/ 2011

2011/ 2012

2012/ 2013

2013/ 2014

2014/ 2015

53

43

51

70

71

72

67

58

-

-

-

-

1

3

2

1

0

0

1

2

12

13

7

1**

26


študentov Skupaj 53 43 52 72 84 88 * Erasmus Mundus Join EU SEE se je začel pri nas izvajati študijskem letu 2010/2011. *Prijave so možne še celo študijsko leto.

76

60

Podatki po letih za mobilnost (»outgoing students«) študentov Mobilnost študentov outgoing ERASMUS-mobilnost študentov ERASMUS Mundus Join EU SEEmobilnost študentov** ERASMUS praksa

2007/ 2008/ 2009/ 2010/ 2011/ 2012/ 2013/ 2014/ 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 16 -

30 -

29 -

21 1

9 2

27 0

27 1

54* 1

4

5

6

7

5

4

7

4

CEEPUS-mobilnost študentov1 4 6 3 4 6 outgoing Skupaj 21 39 41 32 20 37 * Podatki niso dokončni, saj vsi študenti še niso na izmenjavi. ** Erasmus Mundus Join EU SEE se je začel izvajati v študijskem letu 2010/2011.

1

3

36

62

37. Zavod omogoča notranjo izbirnost.

da

ne

Utemeljitev: Notranja izbirnost je v okviru UM urejena v skladu s Pravilnikom o ECTS kreditnem sistemu študija na UM, ki je dostopen na spletnem naslovu http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=42. Podprta je z Akademskim informacijskim podsistemom Univerze v Mariboru - AIPS - in organizacijsko urejena z Navodili za izvajanje izbirnosti med članicami UM, ki so skupaj s Spremembami in dopolnitvami navodil o izvajanju izbirnosti med članicami UM, št.: N 20/2009-41 AG objavljene na spletni povezavi http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=168. Fakulteta si prizadeva za čim večjo izbirnost, zato študentom omogoča široko paleto izbirnosti znotraj fakultete, med članicami UM in tudi izbiro izbirnih predmetov na drugih univerzah doma in v tujini. Kadar gre za izmenjavo študentov med študijskimi programi oz. med članicami univerze in ko študenti v okviru izbirnih predmetov, ki so sestavina študijskega programa, v katerega so vpisani, izbirajo predmete drugih študijskih programov fakultete oz. članic univerze, mora študent ob izbiri predmeta upoštevati: stopnjo študijskega programa (npr. visokošolski strokovni ali univerzitetni ali magistrski), semester izvajanja predmeta, v katerem se lahko predmet izbira oz. izvaja, število ECTS (izbrani predmet mora imeti najmanj takšno število ECTS, kot je navedeno v predmetniku, lahko tudi več), izpolnjevanje pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti učne enote, ki so navedeni v vsaki učni enoti (pred vsebino). Ob upoštevanju navedenih kriterijev študent predlaga izbiro predmeta.

27


Nabor predmetov: - Izbirnost med članicami Univerze v Mariboru Nabor predmetov se nahaja na AIPS / Katalog bolonjskih predmetov https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp. Pri predmetih je v stolpcu »izbira« označeno, ali je predmet ponujen v izbiro študentom drugih fakultet, v stolpcu »kvota« je navedena omejitev glede števila študentov, ki lahko izberejo predmet. - Izbirnost med študijskimi programi FERI V primerih ko študijski program to omogoča (kar je navedeno kot razlaga pri posameznem sklopu pri elektronskem vpisu), če predmeta ni že na seznamu predmetov pri elektronskem vpisu pri ponujenih izbirnih sklopih in študent želi izbrati drug predmet iz študijskih programov FERI, si lahko vsebine leteh ogleda na AIPS / Katalog bolonjskih predmetov. Pri izbiri predmeta mora upoštevati zgoraj navedene omejitve (stopnja študija, semester izvajanja, ustrezno število ECTS in izpolnjevanje pogojev za vključitev v delo). Študent posreduje Referatu za študentske zadeve vlogo, s katero zaprosi za odobritev takšnega predmeta. Koordinatorji študijskih programov pregledajo vloge in se v primeru nejasnosti uskladijo s koordinatorji drugih članic ter po potrebi izvedejo postopek izbire. Ustreznost izbire predmeta potrdijo s podpisom ter potrjeno posredujejo Referatu za študentske zadeve, če gre za izbiro predmeta druge članice Univerze, pa pošljejo kopijo še drugim članicam. Študenti FERI se najpogosteje odločajo za izbirnost znotraj članice, torej med študijskimi programi, predmete drugih fakultet pa zaradi specifičnosti našega programa izbirajo le redko.

38. Praktično usposabljanje študentov spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji prakse. da ne Utemeljitev: Program ne predvideva praktičnega usposabljanja. 39. Študenti so seznanjeni z delom študentskih svetov.

da

ne

Utemeljitev: Študenti so, v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in drugimi akti, organizirani v Študentski svet Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Študentski svet obvešča študente o svojem delovanju preko spletne strani http://ssferi.um.si/. O dogodkih, ki se dogajajo v sklopu Študentskega sveta fakultete, obveščamo tudi predstavnike letnikov, in sicer tako, da jim pošiljamo elektronska sporočila ter jih naprošamo, da le-ta posredujejo naprej študentom svojega letnika. Z uvedbo tutorskega sistema obvestila o delovanju Študentskega sveta širijo tudi tutorji študentje, ki skrbijo za to, da so študentje čim bolj informirani o dogajanju na fakulteti. B.5 MATERIALNI POGOJI 40. Visokošolski zavod ima: v lasti primerne prostore za izvajanje študija in z njim povezanih dejavnosti, najete primerne prostore za obdobje ________ let.

28


41. Visokošolski zavod ima prostore za: • izvajanje študija, • vodstvo zavoda, • tajništvo, • služba za študentske zadeve, • ustrezne sanitarije, • knjižnico. Vsi ti prostori so na isti lokaciji.

da da da da da da da

ne ne ne ne ne ne ne

Utemeljitev: Prostori so na lokaciji Smetanove ulice 17 v Mariboru, v objektih A, C, E, F, G1 in G2. Fakulteta razpolaga z uporabnimi površinami za študijski proces v skupni izmeri 14.420,84 m2. Od tega odpade na prostore, namenjene za pedagoško delo, 6.953,67 m2, na ostale prostore 1.396,82 m2 (administrativno-upravni prostori: 415,09 m2, sanitarije: 287,85 m2, drugi pomožni prostori: 693,88 m2 - B površine) in na komunikacijsko infrastrukturo 6.070,35 m2 (hodniki, stopnišča, terase ipd. - C površine). Pedagoški proces izvajamo v 20 sodobno opremljenih predavalnicah in 50 laboratorijih oz. računalniških učilnicah. Pedagoški delavci zasedajo 111 kabinetov, tehniški sodelavci so nameščeni v laboratorijih. Vodstvo fakultete (dekanat) zaseda prostore v obsegu 82,48 m2. Strokovne službe so organizirane po službah, npr. Referat za študentske zadeve ima površino 63,88 m2, Služba za organizacijo študija 22,31 m2. Na isti lokaciji (v objektu A) imamo Knjižnico tehniških fakultet, ki je skupna štirim tehniškim fakultetam UM: Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteti za strojništvo, Fakulteti za gradbeništvo in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in obsega 187 m2 uporabne površine.

42. Za izvajanje študija je zagotovljena sodobna in primerna: • informacijsko-komunikacijska tehnologija, • učna tehnologija, • oprema.

da da da

ne ne ne

Utemeljitev: Informacijsko-komunikacijska tehnologija: brezžično in žično omrežje, sistemi za učenje na daljavo in informacijska podpora pedagoškemu procesu (E-študij, AIPS, KIPS, FIPS, Wise Timetable). Učna tehnologija: Lab-view, matlab, razvojna programska oprema (Visual Studio, Eclipse, Devcpp), Microsoft Office in/ali Open Office. Oprema: nove table, projektorji, računalniki, v več predavalnicah so možne tudi video konference. Imamo zagotovljeno sodobno in primerno ITK opremo: računalnike in projektorje v učilnicah, brezžično omrežje v učilnicah in v prostorih fakultete, na voljo so delovna mesta na računalnikih tudi na hodnikih. Uporabljamo tudi različne sisteme za vaje oz. sisteme za učenje na daljavo, največ Eštudij, nekateri laboratoriji imajo lastne rešitve. Ker kakovostnega študija na področju tehnike ni brez sodobne laboratorijske opreme, tudi to v okviru finančnih možnosti permanentno dopolnjujemo in posodabljamo.

29


Informacijsko-komunikacijska oprema: - število predavalnic z računalniško projekcijo: 20 - skupno število osebnih računalnikov: okrog 1100 - število osebnih računalnikov v računalniških učilnicah: 227 - število javno dostopnih računalnikov za študente v knjižnici in čitalnici: 9 - število prenosnikov: 201 - število dlančnikov: 4, - število strežnikov: 60 - število tiskalnikov: 166 - število projektorjev: 98 - število skenerjev: 22 - število digitalnih fotoaparatov: 17 - število videorekorderjev: 1 - število televizorjev: 2 - število video kamer (brez internetnih): 50 - število grafoskopov: 19 - število usmerjevalnikov za brezžični internet - aerohive AP: 39 43. Kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi študentom. da ne Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti. da

ne

Utemeljitev: Prostori so primerni, zagotovljena je optimalna zasedenost (od 7. do 21. ure). Vsi prostori fakultete so pokriti z brezžičnim omrežjem, kar daje študentom in ostalim možnost, da imajo preko svojih prenosnikov ali drugih terminalnih naprav kjerkoli na fakulteti zmeraj dostop do medmrežja. Na fakulteti obstaja torej odlična informacijsko-komunikacijska infrastruktura, ki daje študentom dobre pogoje za učinkovit študij. Druga oprema, ki daje podporo pedagoškemu, raziskovalnemu in razvojnemu delu, je porazdeljena po laboratorijih. Skladno s potrebami pri izvajanju učnih vsebin so laboratoriji opremljeni z opremo, ki omogoča kakovostno izvajanje eksperimentalnega in raziskovalnega dela učnih vsebin. Seznam najpomembnejše opreme: • Laboratorijska destilarna • El. mikroskop Philips XL30 • Sistem za vakuumsko nanašanje tankih plasti dielektričnih in kovinskih materialov s pomočjo magnetronskega napraševanja, Semicore SC-450 • Sistem za varjenje optičnih vlaken Vytran FFS-2000 • Optični interogator NI PXie-4844 • Temperaturni kalibrator SIKA TP28850 • Osciloskop HAMEG 3524, 350 MHZ • Universal software radio platform X310 2 kom, NI2290 2 kom, NI2292, Octoclock naprava za sinhronizacijo • Usmerjevalniki, stikala in brezžične dostopovne točke Mikrotik (45 kos) • Usmerjevalniki, stikala, brezžične dostopovne točke in krmilniki dostopovnih točk Cisco (60 kos)

30


• Programsko definiran radio National Instruments SDR USRP-N210 z razširitvenimi karticami in antenami (6 kos) • Spektralni analizator Rigol DSA1030-TG3 • Omrežni emulator Simena NE100 • Antenski stolp (12m) s tremi antenami • Razvojni sistem ERSA IR / PL 550 Rework System • Sistem Iskratel SI3000 • Termalna vakuumska komora • ESRA hibridna IT spajkalna enota • Rigol 7,5 GHz spektralni analizator • Rigol 6 GHz RF generator z IQ digitalno modulacijo • Planar 3,2 GHz vektorski omrežni analizator • Aaronia prenosni 9 GHz spektralni analizator • Osciloskop 350 MHz, 4 Gsps • GPS 10 MHz frekvenčna normala • Hameg merilnik moči • RF 3 GHz digitalni 130 dB atenuator • Elti DVB-T digitalni 5 W oddajnik • RF 2,2 GHz National Instrument programsko definiran radio • Analizator moči NORMA D6100 M • Merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 35 kW s 3D nastavljivo mizo (trifazni vodno hlajeni asinhronski motor z napajalnikom INDRAMAT RAC 3) • Merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 35 kW (trifazni vodno hlajeni asinhronski motor z napajalnikom INDRAMAT RAC 3) • Merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 65 kW (trifazni vodno hlajeni asinhronski motor z napajalnikom INDRAMAT RAC 4) • Napajalno mesto (elektrarna ) s sinhronskim generatorjem moči 190 kVA (0-800V, 0-70 Hz) in pogonskim asinhronskim motorjem moči 105 kW z frekvenčno/napetostno nastavljivim napajalnikom (INDRAMAT RAC 4) • Sistem za sekundarno preizkušanje zaščitnih relejev OMICRON CMC 256-6 • Numerični zaščitni releji Siemens 7SJ611, 7SA611 in 7UM621 • Krmilno-regulacijski sistem dSPACE DS-1103 PPC • Visokofrekvenčni napajalnik AG 1024: od 20 kHz do 6 MHz, 2000 W • Močnostni ojačevalnik AE Techron Power Amplifier 2105: DC-300 kHz • Digitalni osciloskop DPO3014: 4 analogni vhodi, 100 MHz • Fluksmeter M Pulse M-Flux 3000: tri kanalni fluksmeter, resolucija 0.01μVs, občutljivost ±1.0μVs, območje ± 500 μVs, ± 5 mVs, ± 50 mVs, ± 500 mVs, meritve DC, AC do 2500 Hz • Hladilna termostatirana pretočna kopel WCR-P8: 8L, od -20 °C do 100°C • Preskusni transformator • Preskusni transformatorji 3 kosi za trifazni sistem • Preskusna proga za preskušanje kratkostičnih tokov • Merilna proga za vizualno analizo preskušancev: hitra kamera in termovizijska kamera • Dva sistema Dewesoft Sirius HS HV • Dva sistema dSpace ds1103 PPC ACE kit • 3D merilnik elektromagnetnega polja in spektralni analizator Aaronia SPECTRAN NF-XFR PRO • Nanoprecizna robotska celica • Mobilna robotska platforma Jaguar z dvema gosenicama in dvema neodvisno premičnima ročicama z gosenicami spredaj • Reskar za izdelavo tiskanih vezij LPKF ProtoMat S63 • Stroj za galvanizacijo vij pri tiskanih vezjih LPKF MiniContac RS

31


• • • • • • • • • •

Gorivna celica Nexa-Ballard Enofazno in trifazno linijsko impedančno stabilizacijsko vezje LISIN PMM L3-32 Ojačevalniki za tokovne merilne sonde Tektronixs TPA 300 Industrijska robotska roka MOTOMAN HP6 Paralelni industrijski robotski sistem FANUC M-1iA Industrijska robotska roka UR5 Robotska roka za medicinske namene KINOVA MICO 3D tiskalnik Stratasys uPrint SE Računalnik Maxeller Strežnik 1 Procesor: 2x Opteron 6274 Pomnilnik: 148GB DDR3 RAM Diskovno polje: 8x 2TB • Strežnik 2 Procesor: 2x Xeon E5-2640 Pomnilnik: 232GB RAM Diskovno polje: 4x 3TB • DataFlow delovna postaja Maxeller Procesor: Core i7-2600 2.8Ghz Pomnilnik: 32GB RAM FPGA kartica: 2x Maxeler Maia Dataflow Engine (vsaka kartica ima 48GB DDR3 RAM) Diskovno polje: 2x 1TB in RAID1 (1TB usable) • Delovna postaja za računanje na GPU Procesor: Intel iCore i7 950 @ 3.06Ghz Pomnilnik: 24GB DDR3 1600Mhz Grafična kartica: Nvidia Titan Black 6GB pomnilnika • 256-kanalni ojačevalnik EMG otBioelletronica • 16-kanalni ojačevalnik EEG gTec • Magnetni 6D sledilnik gibanja Polhemus Fastrack • Kamera HS HD (high-speed high-definition) Basler (z vso potrebno strojno in licenčno programsko opremo) • Ročna termalna kamera Testo 875-1i • 2 strežnika Intel Xeon E5-2650 (8 cores), 64 GB RAM, 4 TB diskovnega prostora • 1 strežnik AMD Opteron Processor 6128 (8 cores), 32 GB RAM, 2 TB diskovnega prostora • Strežniki IBM X series – 4 kosi • EyeGuide® Mobile Tracker - strojna in programska oprema za zajem, analizo in vizualizacijo podatkov za analizo faktorjev, ki vplivajo na uporabniško izkušnjo • The Eye Tribe Tracker, strojna oprema za zajem podatkov o usmerjenosti oči uporabnika na zaslon, ki se lahko uporabi za analizo uporabnosti rešitev na namiznem, prenosnem ali tabličnem računalniku • Emotiv.com EPOC+, naprava za zajem podatkov, ki bodo pripomogli k razumevanju kognitivnega napora ob uporabi IKT • Terenska in studijska avdio-vizualna oprema • Programska in strojna oprema za prenos videa v realnem času (streaming) • Paket programske opreme Adobe Creative Suit • Sistem za sledenje premikov oči (eye tracking system) • Orodja za merjenje uporabniške izkušnje (usability evaluation tools) • Senzorji za zaznavanje gibanja (movement sensors) • Večprocesorski računalnik, na katerem pa teče GNU/Linux • Zmogljiv strežnik SunFire V40z z dodatki

32


Seznam najpomembnejše programske opreme: • SIMATIC STEP 7 Professional V13 (TIA portal) • OMRON CX-one V4.31, OMRON CX-Supervisor V3.0, Wonderware InTouch • Proficy HMI/SCADA – iFIX • Licenca Opnet za simulacijo omrežij • Matlab • Ericsson Service Development Studio • Simulator omrežij Packet Tracer • Simulator omrežij GNS3 • Razvijalsko okolje GNURadio • Simulator baznih postaj Osmocom OpenBSC 44. Prostori so primerni za študente s posebnimi potrebami.

da delno ne

Utemeljitev: Vhodi na fakulteto so dostopni neposredno z javnih površin z urejenimi klančinami, ki so primerne tudi za gibalno ovirane študente. Gibalno oviranim študentom nudimo parkirne prostore v podzemni garaži objekta G2, od koder se lahko z dvigalom pripeljejo do predavalnic, laboratorijev in računalniških učilnic. Na fakulteti so urejena tudi funkcionalna in varna stopnišča, oprijemala in ograje. Dvigala so dimenzij, ki so primerne tudi za študente na invalidskih vozičkih, prav tako so prilagojene in dosegljive tudi kljuke na vratih. Primerno urejeni in prilagojeni so posebni sanitarni prostori. S študenti invalidi se glede možnih prilagoditev dogovarjamo individualno. 45. Oprema je primerna za študente s posebnimi potrebami.

da delno ne

Utemeljitev: V vseh predavalnicah je urejena primerna osvetlitev, prav tako nudimo tudi ojačevalce zvoka za naglušne osebe. Študentom je na voljo tudi sistem za avtomatsko snemanje predavanj in vaj. Delno je mogoče prilagoditi tudi spletne strani. Pošiljanje SMS sporočil si lahko študenti prilagodijo preko bralnika RSS. Težave študentov s posebnimi potrebami rešujemo individualno, predvsem pa s polnim razumevanjem in pripravljenostjo pomagati. V okviru svojih možnosti jim skušamo nuditi primerne didaktične pristope in vso drugo pomoč, da lahko sledijo učnemu procesu. V primeru, da se bo za izobraževanje na naši fakulteti odločil študent, ki bo potreboval dodatno oziroma posebno opremo za svoje izobraževanje, bomo v okviru naših zmožnosti, to opremo zagotovo tudi priskrbeli. Fakultete žal ne prejemajo posebnih sredstev za nakup tovrstne opreme, zato opremo kupujemo iz lastnih sredstev.

33


46. Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko knjižnico, ki zagotavlja knjižnično informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij: • študija, da ne • znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti visokošolskega zavoda. da ne 47. Predvidena obvezna študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: • v knjižnici, • v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju.

da da

ne ne

48. Predvidena priporočljiva študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: • v knjižnici, da • v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da

ne ne

49. Visokošolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjižnicami.

da

ne

Utemeljitev: Knjižnica tehniških fakultet je skupna knjižnica štirih tehniških fakultet UM: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Knjižnica je v prvi vrsti namenjena študentom, profesorjem in raziskovalcem tehniških fakultet, za podporo pedagoškega procesa in znanstvenoraziskovalnega dela. Odprta pa je tudi drugim uporabnikom. Knjižnica tehniških fakultet je polnopravna članica sistema COBISS-a in ima sklenjeno pogodbo z IZUM-om, ki upravlja sistem COBISS. V okviru medknjižnične izposoje sodeluje s številnimi slovenskimi knjižnicami, vendar z njimi nima sklenjenih posebnih pogodb. Knjižnica ima čitalnico, ki je del osrednjega prostora knjižnice. V njej je uporabnikom na voljo 33 čitalniških sedežev in 9 osebnih računalnikov. Prostor je opremljen z brezžičnim omrežjem EDUROAM, urejeni so priključki za prenosne računalnike. V okviru informacijske dejavnosti nudi knjižnica uporabnikom pomoč pri uporabi e-virov in pri poizvedbah v bazah podatkov ter za podiplomske študente vpisuje bibliografijo v COBISS (objave povezana s študijem na UM). Študentje si lahko knjižnično gradivo izposojajo brezplačno. Na lokacijah Univerze v Mariboru lahko dostopajo do vseh elektronskih virov Univerze v Mariboru (e-revije, e-knjige, bibliografske in citatne baze podatkov), za katere ima le-ta sklenjene konzorcijske pogodbe, prav tako je vpisanim študentom omogočena storitev oddaljenega dostopa do e-virov UM. Zaključna dela fakultete v e-obliki (diplome, magisteriji, doktorati) so od leta 2008 prosto dostopna v Digitalni knjižnici UM (DKUM) v polnem besedilu (v letu 2014 že 2533 del FERI). DKUM postopno dopolnjujemo tudi z e-učbeniki. Podatki o knjižničnem fondu za leto 2014 (iz poročila za NUK): knjižnični fond obsega 93.343 enot knjižničnega gradiva; naročenih je bilo 112 serijskih publikacij (81 tujih, 31 slovenskih), v okviru konzorcijev pa skupaj dostopnih ok. 6000 e-revij; letni prirast knjižničnega gradiva 2014: 2.236 enot. V letih 2013 in 2014 je bilo ciljno nabavljenih ok. 400 izvodov najnovejših tujih strokovnih knjig, namenjenih podiplomskemu študiju in podpori pedagoškega procesa UM FERI. Spletna stran knjižnice je na povezavi http://ktfmb.um.si/ . 50. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije.

da,v celoti delno

34


ne Utemeljitev: Viri financiranja imajo svojo podlago v Zakonu o visokem šolstvu UPB7 (Ur. l. RS, št. 32 /2012- uradno prečiščeno besedilo), o zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje dejavnosti javnih visokošolskih zavodov ter Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov NPB2 (Ur. l. RS, št. 7/11, 34/11 Odl. US, 64/12 in 12/13). Viri financiranja so za obdobje akreditacije delno zagotovljeni s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šolstvo skladno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 7/2011). Uredba v celoti ne pokriva stroškov za izvajanje pedagoškega procesa. Fakulteta pokriva materialne stroške s sredstvi, pridobljenimi iz tržne dejavnosti. Z raziskovalnimi sredstvi se omogoča nabava raziskovalne opreme, ki se uporablja tudi v pedagoškem procesu in znanstvenem delovanju študentov. 51. Zagotovljena so finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz strateškega načrta. da

ne

Utemeljitev: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko vsako leto v začetku leta pripravi Program dela in Finančni načrt za tekoče leto. V Programu dela se predvidijo kratkoročni cilji in dolgoročni cilji in viri za uresničevanje teh ciljev. Ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport po Uredbi teh virov ne zagotavlja v celoti, fakulteta manjkajoče vire pridobiva na javnih razpisih na nacionalnem, tržnem in mednarodnem področju. Uspešnost pridobivanja projektov oziroma drugih sredstev se kaže v tem, da sredstva po Uredbi glede na celotne prihodke fakultete za leto 2014 predstavljajo le 65,89 %. Kljub temu, da sredstva po Uredbi ne zadoščajo, se pedagoški proces izvaja v celoti in kakovostno. 52. Sredstva za študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost so da ne dolgoročno zagotovljena iz različnih virov. Utemeljitev: Sredstva za študijsko dejavnost so zagotovljena z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Sredstva za raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost niso v celoti dolgoročno zagotovljena. Zagotovljena sredstva predstavljajo sredstva programskih skupin, preostala sredstva pa fakulteta pridobiva na različnih razpisih, tako na mednarodnem, kot na tržnem in nacionalnem področju. 53. Visokošolski zavod ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela. da ne Utemeljitev: Fakulteta ima sklenjene pogodbe za financiranje naslednjih programskih skupin: P2-0028 Mehatronski sistemi 1. 1. 2015–31. 12. 2018, P2-0041 Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve 1. 1. 2015–31. 12. 2019, P2-0057 Informacijski sistemi 1. 1. 2014–31. 12. 2017, P2-0065 Telematika 1. 1. 2013–31. 12. 2016, P2-0069 Napredne metode interakcij v telekomunikacijah 1. 1. 2014–31. 12. 2017, P2-0114 Aplikativna elektromagnetika 1. 1. 2015–31. 12. 2019, P2-0115 Vodenje elektromehanskih sistemov 1. 1. 2015–31. 12. 2019,

35


P2-0368 Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki 1. 1. 2013–31. 12. 2017 ter ostale pogodbe, ki so vezane na čas trajanja posameznih projektov. Število bilateralnih projektov v obdobju od leta 1999 do 2014: 111. Število zaključenih komunitarnih projektov od leta 2000 do 2013: 76. Število komunitarnih projektov v letu 2014: 21. Podatki o tekočih in zaključenih projektih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so dosegljivi na spletnem naslovu http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/.

54. Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, so gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena. da ne Utemeljitev: Struktura porabe sredstev je strogo namenska z dovoljenim odstopanjem. Fakulteta sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, načrtuje za vsako tekoče leto v Programu dela in Finančnem načrtu Univerze v Mariboru. V skladu z določili Uredbe se sredstva za študijsko dejavnost namenijo za plače in druge izdatke zaposlenih, prispevke delodajalca in izdatke za blago in storitve. Pri izvajanju računovodske funkcije se upoštevajo naslednji predpisi: • Zakon o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99, 30/02 in 114/06), • Zakon o javnih financah UPB4 (Ur. l. RS, št.11/11-uradno prečiščeno besedilo in 110/11, zadnja dopolnitev Ur. l. RS št. 101/13), • Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Ur. l. RS, št. 12/01, 10/06, 08/07 in 102/10), • Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS, št. 115/02, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10 in 104/11), • Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur. l. RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06, 138/06, 120/07, 112/09 in 58/10), • Slovenski računovodski standardi (Ur. l. RS, št. 118/05), • Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS, št. 54/02, zadnja sprem. 94/14), • Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Ur. l. RS, št. 120/07, 48/09, 112/09, 58/10 in 108/2013), • Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu ter kapitalskih naložb (Ur. l. RS, št. 2/01, 117/02 in 134/03), • Pravilnik o računovodstvu Univerze v Mariboru št. A3/2010-61 PU, • Pravilnik o dokumentiranju in evidentiranju osnovnih sredstev Univerze v Mariboru št. A2/2008-61 PU. Fakulteta prikazuje prihodke in odhodke v svojih poslovnih knjigah tako, da omogoča vpogled v strukturo prihodkov in stroškov po njihovih vrstah. Loči jih na prihodke in odhodke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti javne službe, tržne dejavnosti in ostale prihodke in odhodke.

36


STRUKTURA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRIHODKI (v EUR) LETO

MVZT

ARRS

EU PRORAČUN

DRUGA SR. ZA IZVAJ. JS TRG

2005

6.424.194,63

2.288.182,27

195.213,65

455.011,68

1.116.124,19 10.478.726,42

2006

6.543.264,90

2.347.671,51

164.321,48

512.243,37

1.585.052,58 11.152.553,84

2007

6.874.510,00

2.353.278,00

199.430,00

481.749,00

1.610.932,00 11.519.899,00

2008

7.767.386,00

2.242.695,00

239.865,00

441.874,00

1.488.865,00 12.180.685,00

2009

8.938.114,00

1.869.736,00

261.429,00

412.540,00

1.322.954,00 12.804.773,00

2010

8.256.753,00

2.589.373,00

280.151,00

649.220,00

1.277.356,00 13.052.853,00

2011

8.638.451,00

2.311.256,00

656.008,00

716.792,00

1.365.631,00 13.688.138,00

2012

8.382.122,00

2.317.640,00

847.948,00

547.778,00

1.509.474,00 13.604.962,00

2013

8.330.691,00

1.694.494,00

825.065,00

516.948,00

1.666.879,00 13.034.077,00

2014

8.289.616,00

2.075.764,00

547.648,00

310.240,00

1.356.938,00 12.580.206,00

SKUPAJ

ODHODKI (v EUR) LETO

MVZT

ARRS

DRUGA SR. ZA EU PRORAČUN IZVAJ. JS TRG

2005

6.424.194,63

2.288.182,27

195.213,65

455.011,68

1.094.066,10 10.456.668,33

2006

6.543.264,90

2.347.671,51

164.321,48

512.243,37

1.585.052,58 11.152.553,84

2007

6.959.151,00

2.353.278,00

199.430,00

481.749,00

1.155.341,00 11.148.949,00

2008

7.767.386,00

2.242.695,00

239.865,00

354.534,00

1.415.817,00 12.020.297,00

2009

8.938.114,00

1.869.736,00

261.429,00

302.377,00

1.220.137,00 12.591.793,00

2010

8.406.787,00

2.589.373,00

280.151,00

499.186,00

1.240.052,00 13.015.549,00

2011

8.650.215,00

2.311.256,00

656.008,00

527.401,00

1.275.392,00 13.420.272,00

2012

8.639.719,00

2.317.640,00

847.948,00

290.045,00

1.465.024,00 13.560.376,00

2013

8.418.116,00

1.694.494,00

825.065,00

247.772,00

1.459.146,00 12.644.593,00

2014

8.289.616,00

2.075.764,00

547.648,00

218.197,00

1.292.139,00 12.423.364,00

SKUPAJ

55. Visokošolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe po posameznih dejavnostih. da ne Utemeljitev: Fakulteta ima Poslovodni odbor, ki obravnava planiranje in porabo finančnih sredstev. Poslovodni odbor je organ upravljanja, ki ga sestavlja šest članov. Odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje fakultete. Pristojnosti in odgovornosti so določene v Statutu UM. Poraba pridobljenih sredstev se spremlja sproti, in sicer se mesečno pripravijo izpisi porabe po stroškovnih nosilcih, ki jih pregledajo vodje laboratorijev, in Poročilo o mesečnem poslovanju Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Fakulteta pri porabi pridobljenih sredstev spoštuje načelo gospodarnosti, zato je uspešnost in učinkovitost porabe ustrezna.

37


Odgovorna oseba za porabo pridobljenih sredstev po dejavnostih je dekan. B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI 56. Samoevalvacije se izvajajo periodično

da

ne

Utemeljitev: Samoevalvacija se izvaja vsako leto v skladu s Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze, št. A3/2006-812-MP, ki je skupaj s spremembami in dopolnitvami objavljen na spletni povezavi: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=24. Aktivnosti za pripravo Samoevalvacijskega poročila vodi Komisija za ocenjevanje kakovosti (KOK), sodelujejo pa ustrezne strokovne službe, komisije Senata UM FERI in Študentski svet. Predlog obravnava najprej KOK, nato obravnava in sprejme Senat UM FERI. Samoevalvacijska poročila so objavljena na spletni strani KOK: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/. Poročila so obravnavana tudi na zboru zaposlenih in na Študentskem svetu FERI.

57. Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljšuje kakovost in učinkovitost: • izobraževalnega dela, da • znanstvenega dela, da • raziskovalnega dela, da • umetniškega dela, da • strokovnega dela. da

ne ne ne ne ne

Utemeljitev: Poslovnik kakovosti Univerze v Mariboru je sprejel Senat Univerze v Mariboru na 15. seji dne 27. 11. 2012, objavljen je na spletni strani: http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=149. Umetniškega dela ne izvajamo. Komisija za ocenjevanje kakovosti FERI na osnovi ocen stanja in usmeritev, podanih v vsakoletnem Samoevalvacijskem poročilu, spremlja izvajanje teh usmeritev. Komisija za ocenjevanje kakovosti (KOK) izvaja samostojno in skupaj s komisijami Senata UM FERI ankete in analize, na osnovi katerih spremlja kakovost in učinkovitost. Evalvacija poučevanja se izvaja preko študentske ankete in analize, ki jo izdela KOK. Ocene pedagoških delavcev in analize študentske ankete so redno objavljene na spletni strani http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/studentske-ankete/. Prehodnost študentov po programih se izvede v marcu tekočega leta. Objavljena je na http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/ostala-porocila-kok/. Analiza vpisa in prehodnosti študentov po programih se izvede v mesecu oktobru. Objavljena je na http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/ostala-porocila-kok/. Rezultati vsakoletnih anket za zaposlene UM FERI "Raziskava delovnega zadovoljstva" so objavljeni na http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/ostala-porocila-kok/.

38


Ocena kakovosti dejavnosti UM FERI in oblikovanje predlogov za izboljšanje in Analiza akcijskega načrta iz Samoevalvacijskega poročila sta del Samoevalvacijskega poročila.

58. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni.

da

ne

Utemeljitev: Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni pedagoški in nepedagoški delavci. Podatki za standardne točke samoevalvacijskega poročila se pridobijo na naslednji način: KOK UM FERI prične s postopkom samoevalvacije tako, da zaprosi predsednike komisij senata, tajnika, Študentski svet in strokovne službe za podatke po ustreznih področjih. Po pridobljenih podatkih na osnovi analiz, ki jih opravlja skozi vso študijsko leto, sestavi samoevalvacijsko poročilo in ga pošlje v potrditev Senatu UM FERI. To poročilo se obravnava tudi na zboru zaposlenih na UM FERI in Študentskem svetu UM FERI. 59. Pri samoevalvaciji sodelujejo študenti.

da

ne

Utemeljitev: V skladu z Zakonom o visokem šolstvu študenti izvolijo svoje predstavnike v študentske svete, ki zastopajo interese študentov. Študentski sveti se redno sestajajo, sodelujejo z vodstvom UM in vodstvi članic ter drugih članic UM in drugimi predstavniki univerzitetne skupnosti. Študentski sveti obravnavajo ter dajejo mnenje o splošnih aktih, študijskih programih in predlogih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov ter skrbijo za obštudijsko dejavnost študentov. Predstavniki študentov sodelujejo v Senatu UM FERI ter vseh njegovih stalnih komisijah, kjer je določeno tudi obvezno članstvo študentov-najmanj petina vseh članov. V vsakoletni študentski anketi študenti podajajo svoje mnenje o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter o obremenitvi v skladu z točkami ECTS. Rezultate ankete analizira KOK in z njimi seznani Senat UM FERI. KOK poda dekanu UM FERI analizo v kateri so navedeni najboljši pozitivno ocenjeni sodelavci in 10 odstotkov najslabše ocenjenih pedagoških delavcev. Z negativno ocenjenimi pedagoškimi delavci opravi dekan posebne razgovore. Rezultat razgovorov so ukrepi za izboljšanje stanja, ki jih podajo negativno ocenjeni sodelavci. S temi rezultati dekan seznani tudi rektorja. V samoevalvacijskem poročilu imajo študenti posebno točko, ki jo pripravijo samostojno. Dva študenta sta člana KOK in sta zadolžena za pripravo gradiva vsakoletne samoevalvacije. Omenjena študenta sodelujeta tudi pri oblikovanju ostalega dela samoevalvacijskega poročila in ga sproti usklajujeta s Študentskim svetom (priprava poročila traja tri mesece). Študentski svet obravnava tudi končno verzijo samoevalvacijskega poročila. 60. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda. da ne Utemeljitev: Zavod seznanja zaposlene in študente z odločitvami preko objav in zapisnikov Senata UM FERI na spletnih straneh http://feri.um.si/ in http://feri.um.si/o-nas/dokumentno-sredisce/zapisniki-senata/ ter osebno preko njihovih predstavnikov. Predstavniki inštitutov, ki so člani Senata in komisij Senata, seznanjajo zaposlene z odločitvami na sestankih inštituta. Nekajkrat letno so sestanki Akademskega zbora in vseh zaposlenih UM FERI, kjer

39


jih vodstvo prav tako seznani s tekočo problematiko UM FERI s pedagoškega, znanstveno raziskovalnega in finančnega področja. Obravnava pa se tudi splošna problematika, ki je povezana z delom strokovnih služb in s študenti. Odločitve vodstva so posledica rezultatov ugotavljanja kakovosti (razgovori z negativno ocenjenimi pedagoškimi delavci, anketa zaposlenih ...). Dekan izvaja tudi redne sestanke za obveščanje zaposlenih, in sicer na nivoju vodij laboratorijev in vodij strokovnih služb. Vsaj dvakrat letno se organizirajo tudi zbori zaposlenih. Študente dodatno obveščamo preko spletne strani UM FERI: novice - http://feri.um.si/obvestila/ in študij - http://feri.um.si/studij/ ter preko elektronske pošte. Vloge študentov, skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku, obravnavata Komisija za študijske zadeve (za študente 1. in 2. stopnje) ter Komisija za znanstvenoraziskovalno delo (za študente 3. stopnje). 61. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljševanje kakovosti: • so formalno sprejeti, • so javno objavljeni, • v njih je opredeljena vloga zaposlenih, • v njih je opredeljena vloga študentov.

da da da da

ne ne ne ne

Utemeljitev: Komisija za ocenjevanje kakovosti deluje z namenom stalne skrbi za izboljševanje kakovosti. Deluje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru, Merili za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela in Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije Univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze, upoštevajoč smernice, navodila in priporočila Senata Univerze v Mariboru ter ostalih aktov Univerze v Mariboru (vse dostopno na http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/Strani/default.aspx). Pisno samoevalvacijsko poročilo je glavni rezultat samoevalvacijskega procesa. Vključuje oceno stanja in kritično analizo, analizo prednosti in slabosti ter predloge in priporočila za odpravo pomanjkljivosti (korektivne ukrepe) ter izboljšanje kakovosti. Na podlagi rezultatov samoevalvacije Senat UM FERI sprejme ustrezen akcijski načrt ukrepov za odpravo ugotovljenih slabosti ter krepitev ugotovljenih prednosti. Akcijski načrt, katerega realizacijo skozi vse študijsko leto spremljata Senat FERI in dekan, pri posameznih predvidenih aktivnostih vsebuje tudi navedbo časovnih rokov ter imena odgovornih organov oz. posameznikov. Akcijski načrt korektivnih ukrepov je javno objavljen na spletni strani UM FERI http://feri.um.si/onas/obvladovanje-kakovosti/ (http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijskaporocila/). Vključen je v samoevalvacijsko poročilo za vsako leto. Vsako obravnavano področje ima posebno podpoglavje »Ocena stanja in usmeritve za nadaljnje delo«, ki vsebuje akcijski načrt. Poleg tega so aktivni akcijski načrti opravljenih zunanjih in notranjih evalvacij na UM FERI ter UM in opravljene reakreditacije študijskih programov. KOK dva- do trikrat letno s pomočjo vodstva in komisij senata opravi analizo teh akcijskih načrtov in združeno analizo objavi v tekočem samoevalvacijskem poročilu za predhodno leto v podpoglavju »Analiza akcijskega načrta samoevalvacijskega poročila za predhodno leto«.

40


Na UM FERI je bilo opravljenih več zunanjih in notranjih evalvacijskih postopkov. Po vsaki evalvaciji je bil izdelan Akcijski program ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. KOK redno spremlja izvajanje teh aktivnosti in o tem poroča Senatu UM FERI.

62. Zavod ima formalna orodja za • potrjevanje, • spremljanje, • presojanje študijskih programov.

da da da

ne ne ne

Utemeljitev: Proces potrjevanja, spremljanja in presojanja študijskih programov je določen in se izvaja glede na vrsto sprememb študijskih programov, kot to določajo Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. Postopek za spremembe študijskih programov poteka na način, da predloge podajo študenti, zaposleni, inštituti. Le-te se obravnavajo najprej znotraj inštitutov, kjer analizirajo potrebe po spremembah študijskih programov, nato predlog posredujejo Komisiji za študijske zadeve UM FERI oz. Komisiji za znanstveno-raziskovalno delo. Komisija za študijske zadeve UM FERI obravnava predloge sprememb študijskih programov 1. in 2. stopnje, Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve obravnava predloge sprememb študijskih programov 3. stopnje. Komisiji predloge posredujeta v obravnavo in sprejem Senatu UM FERI, le-ta pa na Komisijo za dodiplomski oz. Komisijo za podiplomski študij na UM. Obe komisiji po obravnavi posredujeta predloge Senatu UM. Večina sprememb se zaključi s potrditvijo na Senatu Univerze v Mariboru. Fakulteta ima vzpostavljen tudi informacijski sistem za spremljanje svoje izobraževalne dejavnosti. Analize učnih dosežkov (prehodnosti) študentov omogočajo ukrepanje za izboljšanje stanja.

63. Zavod ima formalna orodja za • spremljanje, • presojanje kompetenc diplomantov.

da da

ne ne

Utemeljitev: UM FERI spremlja in presoja kompetence diplomantov že med samim izobraževalnim procesom, predvsem pa skozi njihova zaključna dela ter s pomočjo povratnih informacij s strani delodajalcev. Prav tako vzdržujemo stik z mentorji v organizacijah. Za presojo in spremljanje kompetenc diplomantov skrbimo tudi s pomočjo Kariernega centra, Alumni kluba, organizacije mednarodnih konferenc, posvetov in drugih neformalnih srečanj. Na Univerzi v Mariboru je bilo sprejeto tudi Navodilo o izvajanju anket o zadovoljstvu s študijem in o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UM, katerega namen je spremljati učne izide in pridobljene kompetence, pomembne za: prehod na trg dela in zaposljivost diplomantov, nadaljnje izobraževanje, merjenje zadovoljstva s študijem, primerjalne analize kompetenc − načrtovane (študijski program), dosežene (ob diplomiranju) in pričakovane oz. zahtevane (delodajalec oz. trenutno delo). Občasno izvajamo ankete v okviru Alumni kluba in Komisije za ocenjevanje kakovosti. Vzpostavili smo tesnejše sodelovanje z delodajalci in organizirali tri srečanja: • ustanovno srečanje Programskega sveta Elektrotehnike in Mehatronike (december 2014),

41


• •

srečanje z izvajalci praks (december 2014), ustanovno srečanje Programskega sveta Računalništva, Informatike in Telekomunikacij (marec 2015). Načrtujemo še organizacijo ustanovnega srečanja Programskega sveta Medijskih komunikacij. Na srečanjih smo pridobili mnenje predstavnikov gospodarstva o kompetencah naših diplomantov, predloge za uskladitev študijskih programov z razvojnimi potrebami gospodarstva ter predloge za poglobitev sodelovanja na področju razvoja in aplikativnih raziskav. Na obeh programskih svetih je bila izpostavljena koristnost povezovanja fakultete z gospodarstvom, podprta je bila pobuda za povezovanje in vključevanje zunanjih deležnikov – delodajalcev. Dogovorjeno je bilo, da se bo programski svet sestajal praviloma enkrat letno (http://feri.um.si/studij/programski-sveti-studijskih-programov/). Alumni klub UM FERI (http://alumni.feri.um.si/) predvsem v zadnjem obdobju odlično deluje. Na vsakoletnih srečanjih pridobimo dragocene informacije s strani naših dodiplomskih in podiplomskih bivših študentov. Občasno izvajamo tudi ankete v okviru Alumni kluba in Komisije za ocenjevanje kakovosti. Pridobljene informacije so izvrsten podatek za spremljanje in presojanje kompetenc. 64. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno • zbirajo, • analizirajo.

da da

ne ne

Utemeljitev: Komisija za ocenjevanje kakovosti - KOK za vse študijske programe UM FERI dvakrat letno izvaja analize po letnikih, generacijah študentov in programih. UM FERI redno enkrat letno izvaja študentsko anketo ter anketo o kakovosti izvajanja študijskega procesa. Že četrto leto je bila izvedena anketa o dejanski obremenitvi študentov na bolonjskih študijskih programih. Rezultati ankete so objavljeni na spletni strani UM FERI http://feri.um.si/onas/obvladovanje-kakovosti/studentske-ankete/ . Podatki o učnih uspehih študentov se zbirajo in analizirajo za vsak študijski program oz. vsak letnik študija posebej. Analizira se tudi uspešnost vsakega predmeta posebej. Znotraj posameznih inštitutov ter na Komisiji za študijske zadeve jih analiziramo dvakrat do štirikrat letno. Opravljamo tudi primerjalne analize med študijskimi leti. Prav tako pripravljamo analize prehodnosti študentov med letniki, odstotka ponavljalcev po letnikih, uspešnosti glede na zaključeno srednjo šolo in uspeh v srednji šoli, povprečnega časa trajanja študija, števila diplomantov glede na število vpisanih študentov … 65. Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so: • javno dostopni, • dosledno uporabljani.

da da

ne ne

Utemeljitev: Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentov so javno dostopni in se tudi dosledno uporabljajo. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG, je skupaj s vsemi spremembami in dopolnitvami objavljen na spletni povezavi

42


http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=32. velja za dodiplomske in podiplomske študente.

Pravilnik

Postopke priprave in zagovora diplomskih del na 1. stopnji ureja Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju, št.: A3/2008-41 AG, ki je skupaj s spremembami in dopolnitvami objavljen na spletni povezavi http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=35. Postopek priprave in zagovora na 2. stopnji ureja Pravilnik o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskih programih 2. stopnje UM, ki je s spremembami in dopolnitvam objavljen na http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=150. Postopek zaključka študija na 3. stopnji pa ureja Pravilnik o postopku priprave in zagovora doktorske disertacije, št. A 7/2008-41 AG, ki je s spremembami in dopolnitvami objavljen na spletni strani http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=38. Merila in načini preverjanja znanja so navedeni tudi v učnih načrtih posameznih predmetov, ki so javno objavljeni in dostopni na spletni strani https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp ter na spletni strani fakultete http://feri.um.si/. Ocenjevalna lestvica UM FERI je objavljena na spletni strani http://feri.um.si/studij/pravilniki-in-navodila/. Vloge, prošnje oz. morebitne pritožbe obravnava in rešuje Komisija za študijske zadeve za študijske programe 1. in 2. stopnje ter Komisija za znanstvenoraziskovalno delo za študijske programe 3. stopnje. Vodstvo UM FERI skrbi za izvajanje vseh sprejetih meril, načinov preverjanja in ocenjevanja znanja. 66. Informacije o zaposljivosti diplomantov se: • zbirajo, • analizirajo, • uporabljajo.

da da da

ne ne ne

Utemeljitev: Informacije o zaposljivosti diplomantov se zbirajo iz razpoložljivih javno dostopnih podatkovnih baz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer redno spremljamo dinamiko potreb po zaposlitvah diplomantov naših poklicnih strok, poslužujemo pa se tudi drugih načinov, kot so anketiranje, priprava okroglih miz, aktivnosti Alumni kluba, Kariernega centra, programskih svetov študijskih programov, drugo sodelovanje z gospodarstvom in negospodarstvom. Senat Univerze v Mariboru je dne 9. 5. 2013 sprejel Navodila o izvajanju anket o zadovoljstvu s študijem in o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UM, ki so objavljena na spletni povezavi http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=163. Osnovni namen je na osnovi mnenja študentov ob zaključku študija za vsak študijski program in v vsakem študijskem letu pridobiti celovito oceno kakovosti vsebine in izvedbe študijskega programa. Z anketo bomo spremljali tudi učne izide in pridobljene kompetence, pomembne za prehod na trg dela in zaposljivost diplomantov, nadaljnje izobraževanje, merjenje zadovoljstva s študijem, primerjalne analize kompetenc − načrtovane (študijski program), dosežene (ob diplomiranju) in pričakovane oz. zahtevane (delodajalec oz. trenutno delo). Zaradi tehničnih težav se je anketa začela izvajati šele v študijskem letu 2014/2015, tako da bodo prvi podatki dostopni predvidoma naslednje študijsko leto. Prav tako zbiramo podatke tudi preko Komisije za kakovost UM FERI, Kariernega centra UM ter Alumni kluba UM FERI, kjer se dvakrat letno srečujejo zaposleni na UM FERI in člani Alumni kluba. V okviru Komisije za kakovost in Alumni kluba se izvajajo tudi ankete, iz katerih dobimo informacije o

43


zaposlitvi in o študiju na UM FERI. Spletna stran je dosegljiva http://feri.um.si/studij/alumni/ in http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/.

na

povezavi

Vzpostavili smo tesnejše sodelovanje z delodajalci: Z delovanjem sta pričela Programski svet Elektrotehnike in Mehatronike ter Programski svet Računalništva, Informatike in Telekomunikacij. Organizirali smo srečanje z izvajalci praktičnega izobraževanja iz gospodarstva http://feri.um.si/studij/programski-sveti-studijskih-programov/. Na srečanjih smo pridobili mnenje predstavnikov gospodarstva o kompetencah naših diplomantov ter dragocene predloge in pobude, ki nam nakazujejo nekatere smernice za nadaljnje odločitve. Na obeh programskih svetih je bila izpostavljena koristnost povezovanja fakultete z gospodarstvom, podprta je bila pobuda za povezovanje in vključevanje zunanjih deležnikov - delodajalcev ter dogovorjeno, da se bo programski svet sestajal praviloma enkrat letno. Fakulteta je močno vpeta v okolje tudi s pomočjo znanstvenoraziskovalnega sodelovanja, kjer sodelujemo s številnimi gospodarskimi in negospodarskimi subjekti. Poslužujemo pa se tudi drugih metod, kot so direktna pošta, aktivnosti preko družbenih omrežij ter preko lastnih dogodkov (mednarodne konference, posveti, formalna in neformalna srečanja). Zbrane podatke analiziramo v okviru Komisije za študijske zadeve, Komisije za znanastvenoraziskovalno delo ter Komisije za ocenjevanje kakovosti v samoevalvacijskih poročilih. Uporabljamo jih za prilagajanje in spreminjanje študijskih programov.

67. Informacije o zanimanju kandidatov za študij se: • zbirajo, • analizirajo, • uporabljajo.

da da da

ne ne ne

Utemeljitev: Informacije o zanimanju kandidatov za študij se zbirajo ob promocijah podiplomskih študijskih programov, na sejmih in konferencah, informativnih dnevih za podiplomski študij ter v referatu za študentske zadeve, kjer lahko kandidati pridobijo več informacij o študiju. Pridobljene informacije uporabljamo za pripravo promocijskih aktivnosti, informativnih gradiv in načrtovanje svetovalnih dejavnosti. Te informacije so tudi eden izmed dejavnikov za oblikovanje števila vpisnih mest. V okviru UM FERI deluje delovna skupina za promocijo, katere člani se aktivno udeležujejo različnih predstavitev, izobraževalnih sejmov … 68. Redno se objavljajo informacije o: • izvajanju študijskih programov, • dosežkih visokošolskih učiteljev, • dosežkih znanstvenih delavcev, • dosežkih drugih zaposlenih.

da da da da

ne ne ne ne

Utemeljitev: Podatki se objavljajo in ažurirajo na spletnih straneh UM FERI: http://feri.um.si/. Informacije o študijskih programih so navedene na spletni strani http://feri.um.si/studij/programi/, posamezne učne enote dodatno v Katalogu predmetov https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp, novice in obvestila na spletnih straneh http://feri.um.si/obvestila/ in http://feri.um.si/studij/.

44


Dosežki visokošolskih učiteljev, raziskovalnih in znanstvenih sodelavcev ter drugih zaposlenih pa se objavljajo v sistemu Cobiss http://www.cobiss.si/ ter tudi na spletni strani fakultete http://feri.um.si/raziskovanje/ . Vsako leto je izdan tudi Zbornik raziskovalne dejavnosti. Vsi zborniki so objavljeni na spletni strani http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/. 69. Strateško načrtovanje visokošolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti. da ne Utemeljitev: Na osnovi zbranih podatkov vseh področij dela UM FERI, ki se spremljajo skozi vse leto na do sedaj opisane načine, se izdela Program dela UM FERI, ki je del Programa dela Univerze. Pri pripravi Programa dela sodelujejo vse službe in komisije Senata UM FERI. Najpomembnejša področja strateškega načrta so: - izobraževanje, raziskovanje in mednarodna dejavnost, - spremljanje in zagotavljanje kakovosti, - letni načrt ravnanja s premoženjem, - kadrovski načrt. 70. Zavod ima jasno določene cilje kakovosti: • izobraževanja,

da

ne

Utemeljitev: Imamo določene cilje kakovosti: 1) Intenziviranje in načrtovanje promocije s poudarkom na manj zasedenih študijskih programih (elektrotehnika, telekomunikacije), v katero bodo vključeni pedagoški delavci in študenti teh študijskih programov, ter izvajanje aktivnosti glede predstavitve raziskovalnih rezultatov. Promocija je usmerjena v zaposlitvene možnosti diplomantov; 2) Izboljšanje prehodnosti predvsem iz prvega v drugi letnik na visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje z vključitvijo tutorjev študentov in pedagoških delavcev. Spodbuditi motiviranost študentov za prisotnost na predavanjih in za delo; 3) Ugotavljanje konkretnih pomanjkljivosti v pedagoškem procesu na konkretnih študijskih programih v sodelovanju s Študentskim svetom in podaja ustreznih predlogov za odpravo pomanjkljivosti skupaj s Komisijo za ocenjevanje kakovosti Komisiji za študijske zadeve. Tudi nadaljnje vključevanje vodstva UM FERI v razgovor s pedagoškimi sodelavci, ki jih bodo študenti ocenili negativno. Javne pohvale pedagoških delavcev z najboljšimi ocenami; 4) Motiviranje naših študentov za večjo mobilnost s pomočjo študentov, ki so bili na mednarodnih izmenjavah. Vključevanje predavateljev v promocijo mobilnosti študentov. Povečanje mobilnosti pedagoških delavcev z njihovo razbremenitvijo. •

znanstvenega in raziskovalnega dela,

da

ne

Utemeljitev: Raziskovalno delo se odvija v raziskovalnih programih in enem infrastrukturnem programu, UM FERI pa sodeluje kot vodilna ali partnerska raziskovalna organizacija. Raziskovalno delo se med drugim izvaja tudi v temeljnih projektih, aplikativnih projektih, ciljnih raziskovalnih projektih, podoktorskih projektih ter drugih raziskovalnih projektih. Cilji kakovosti: 1) razvoj doktorskega študija kot raziskovalnega študija, 2) vrednotenje rezultatov dela mladih raziskovalcev,

45


3) evalviranje učinkov dela raziskovalnih programskih skupin in nacionalnega raziskovalnega programa za kakovost raziskovalne odličnosti UM (mladi raziskovalci, objave, citati, patenti, inovacije), 4) vrednotenje konkurenčnosti raziskovalcev UM na evropskem in širšem mednarodnem raziskovalnem prostoru (analiza prijav in potrjenih projektov, rezultat), 5) spremljanje kakovosti raziskovalne opreme in infrastrukture, 6) dvig habilitacijskih meril, objave v kakovostnih revijah z visokim faktorjem vpliva pred zagovorom doktorata, izpopolnjevanje na tuji univerzi. •

umetniškega dela,

da

ne

da

ne

Utemeljitev: Umetniškega dela ne izvajamo. •

strokovnega dela,

Utemeljitev: Na področju strokovnega dela UM FERI beleži po statistiki zadovoljive uspehe, saj se število projektov z industrijo iz leta v leto povečuje. Fakulteta ima na področju strokovnega dela postavljene naslednje cilje: - nadaljnje sodelovanje z industrijo in storitvenimi podjetji te povečanje števila projektov, - prenos znanja v neposredno prakso, - organizacija strokovnih delavnic in konferenc v sodelovanju s proizvodnimi podjetji, - pošiljanje študentov na praktični del izobraževanja v podjetja, - izvajanje meritev in testiranj v laboratorijih fakultete za proizvodna in storitvena podjetja. Navedene cilje dosegamo: - z organizacijo srečanj s predstavniki proizvodnih in storitvenih podjetij (dan FERI, Alumni srečanja …), - z načrtovanjem tem diplomskih nalog v sodelovanju s podjetji, - s pridobitvijo novih poslovnih partnerjev z obiski, - z izvajanjem namenskega funkcionalnega izobraževanja za potrebe gospodarstva.

•

zavoda v celoti,

da

ne

Utemeljitev: Za zavod kot celoto veljajo najpomembnejši cilji, ki so navedeni v prejšnjih alinejah. Vsi cilji so dosegljivi. Najpomembnejše je, da njihovo uresničevanje spremljamo, ocenjujemo in po potrebi uvajamo korektivne ukrepe vsi zaposleni vključno z vodstvom UM FERI. Komisija za ocenjevanje kakovosti ima razdelane in vpeljane načine za uspešno spremljanje doseženega. •

mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih delovanja. da ne

46


Utemeljitev: Na UM FERI smo si v želji po še večji umeščenosti v mednarodni prostor zastavili cilje, ki so povezani z večanjem objav v mednarodnih revijah, aktivnih udeležb na znanstvenih simpozijih, vključevanja UM FERI v večje mednarodne projekte. UM FERI zagotavlja finančno osnovo za to vključevanje. Iz leta v leto povečujemo mobilnost pedagoškega osebja in študentov UM FERI in dodajamo nove aktivnosti na področju programov Erasmus+. Povečujemo promocijsko dejavnost znotraj UM FERI, pa tudi v evropskem prostoru in širše v svetu. Pripravljamo ustrezna gradiva (brošure) in dogodke z namenom promocije programa Erasmus+ in mobilnosti. 71. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v samoevalvacijskih postopkih, omogoča ugotovitve, ali so bili doseženi cilji glede zagotavljanja kakovosti. da ne Utemeljitev: Komentarji posameznih analiz so vključeni že v samoevalvacijskem poročilu - prav tako priporočila vodstvu glede ukrepov. V samoevalvaciji je opravljena analiza akcijskega načrta iz predhodne samoevalvacije za izobraževalno in raziskovalno dejavnost ter za materialne pogoje. Med študijskim letom opravimo tudi pregled uresničevanja nalog, postavljenih v samoevalvacijskem poročilu. Obravnavano je na Senatu UM FERI in je dostopno na spletni strani http://feri.um.si/onas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijska-porocila/. 72. Ugotovitve samoevalvacije se uporabljajo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev oziroma ukrepov za izboljšanje izobraževalnega, raziskovalnega in drugega dela z namenom razvoja kakovosti. da ne Utemeljitev: Ugotovitve samoevalvacije uporabljamo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev po modelu Demingovega kroga (planiraj-naredi-preveri-ukrepaj). Vsi procesi na področjih pedagoške dejavnosti, raziskovanja, mednarodne dejavnosti, dela strokovnih služb se merijo in spremljajo. Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja senata ima Senat UM FERI stalne komisije: - Komisijo za študijske zadeve, - Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve, - Komisijo za mednarodno sodelovanje, - Komisijo za ocenjevanje kakovosti. Ocene se redno obravnavajo na sejah Senata UM FERI, kjer posamezne komisije senata o tem redno poročajo. 73. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v postopkih samoevalvacije, omogoča učinkovito presojo kakovosti izobraževanja, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela: • na celotnem zavodu, da ne • v vseh oddelkih, da ne • na vseh stopnjah izobraževanja. da ne Utemeljitev:

47


Predlogi in rezultati analiz glede obremenjenosti profesorjev, prehodnosti študentov in ocene profesorjev so bili predani Komisiji za študijske zadeve, Komisiji za mednarodno sodelovanje, inštitutom, vodstvu in študentom. Komisija za ocenjevanje kakovosti redno spremlja delo komisij Senata UM FERI in po potrebi tudi sodeluje na sestankih. Komisija za ocenjevanje kakovosti opravlja analizo izvajanja predvidenih nalog, zapisanih v vsakokratnem samoevalvacijskem poročilu po posameznih področjih delovanja. Analiza akcijskega načrta iz predhodnega samoevalvacijskega poročila je sestavni del Samoevalvacijskega poročila. 74. Samoevalvacijska poročila se predstavijo vsem deležnikom.

da

ne

Utemeljitev: Samoevalvacijsko poročilo je dostopno na spletnih straneh fakultete: http://feri.um.si/onas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijska-porocila/. Predstavljeno je vsem delavcem in študentom UM FERI, Senatu UM FERI, Komisiji za študijske zadeve, Komisiji za mednarodno sodelovanje, inštitutom, vodstvu. Predstavitev je izvedena na zboru delavcev UM FERI.

75. Samoevalvacijsko poročilo je javno objavljeno.

da

ne

da da da

ne ne ne

Utemeljitev: Samoevalvacijsko poročilo je objavljeno na spletni strani UM FERI: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijska-porocila/ .

76. Študenti dejavno sodelujejo/so aktivni pri: • celoviti presoji stanja, • oblikovanju ukrepov, • razvojnih usmeritev (strategije) zavoda za nadaljnje delo.

Utemeljitev: V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in s Statutom UM sodelujejo študenti UM FERI v vseh organih UM FERI tako, da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih članov in na ta način dejavno sodelujejo pri vseh aktivnostih. Sodelujejo v naslednjih komisijah in organih: Senatu UM FERI, komisijah Senata UM FERI (Komisija za ocenjevanje kakovosti, Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve in Komisija za mednarodno sodelovanje), Akademskem zboru, Poslovodnem odboru, kjer je predstavnik prodekan študent. Izvoljeni predstavniki aktivno sodelujejo pri vseh odločitvah, oblikovanju ukrepov in razvojnih usmeritvah UM FERI. 77. Samoevalvacija se na zavodu opravlja od leta ___2003______________ . 78. Samoevalvacija se izvaja in samoevalvacijsko poročilo pripravlja vsako leto.

da

ne

48


Utemeljitev: Samoevalvacija se na UM FERI opravlja od študijskega leta 2003/2004. Opravlja se vsako leto. Rok za sprejem na Senatu UM FERI je 31. december. Do 15. januarja se preda Senatu Univerze v Mariboru. Komisija za ocenjevanje kakovosti Univerze (KOKU) opravi analizo vseh Samoevalvacijskih poročil članic in poročila tudi kvalitativno ovrednoti. Nato jih sprejme Senat Univerze v Mariboru.

49


C. PRVA AKREDITACIJA C.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA 1. Za oblikovanje senata visokošolskega zavoda je zagotovljeno ustrezno število visokošolskih učiteljev, če tako določa statut, pa tudi znanstvenih delavcev. da ne 2. V senatu visokošolskega zavoda bodo enakopravno zastopana vsa študijska področja, znanstvene discipline in umetniška področja visokošolskega zavoda. da ne 3. Oseba, ki bo odgovorna za študentske zadeve, bo na zavodu v rednem delovnem razmerju. da ne Utemeljitev:

4. Visokošolski zavod izvaja študij na dislociranih enotah.

da

ne

Utemeljitev:

5. Na dislociranih enotah so zagotovljeni prostori za: • izvajanje študija, • službo za študentske zadeve, • govorilne ure, • primerne sanitarije, • knjižnico.

da da da da da

ne ne ne ne ne

da

ne

da

ne

Utemeljitev:

6. Na dislociranih enotah so zagotovljeni kadri za izvajanje študija. Utemeljitev:

7. Na dislociranih enotah je zagotovljen sodelavec za študentske zadeve. Utemeljitev:

C.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 1. Ime študijskega programa: TELEKOMUNIKACIJE

50


2. Splošni podatki o študijskem programu: Podiplomski magistrski študijski program druge stopnje Telekomunikacije skupaj z dodiplomskim univerzitetnim študijskim programom prve stopnje Telekomunikacije nadomešča predhodni univerzitetni študijski program Telekomunikacije (sprejet pred 11. 6. 2004). Program je pripravljen po modelu 3 + 2. Študijski program druge stopnje Telekomunikacije temelji na znanju in kompetencah, pridobljenih na študijskem programu prve stopnje Telekomunikacije oz. sorodnih programih, s katerih je omogočen vpis na študijski program druge stopnje. Študijski predmeti ponujajo znanja in rešitve, ki so njihova nadgradnja in del vertikalne gradnje (gledano v celoti, torej v vseh petih letih študija). Povezanost med predmeti ostaja v okviru temeljnih področij in interdisciplinarnih predmetov, hkrati pa program gradi naprej v smeri pridobivanja novih kompetenc. Podiplomski magistrski študijski program druge stopnje Telekomunikacije traja 2 leti (4 semestre) in obsega 120 kreditnih točk ECTS. Kreditne točke so v skladu z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS, ki so dostopna na spletnem naslovu http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=2004124&stevilka=5200. Učne enote se delijo na dve vrsti predmetov in magistrsko delo: • Obvezni predmeti so predmeti, ki so obvezni za vse študente programa. Prvi semester sestoji iz samih obveznih predmetov. V drugem in tretjem semestru so še po trije obvezni predmeti. Vsak je vreden 6 kreditnih točk. Skupaj jih je 11 v obsegu 66 kreditnih točk. Obvezni predmeti so osnovni predmeti programa. Razen predmeta Projekt je njihov namen dati študentom solidno podlago iz principov prenosa informacij, obdelave signalov, telekomunikacijskih sistemov, omrežij in storitev na naprednem nivoju. Pri obveznem predmetu Projekt študent uporabi in nadgradi znanja, pridobljena pri obveznih in izbirnih predmetih, z izdelavo rešitve manjšega raziskovalnega ali aplikativnega problema, se uri v skupinskem delu, dokumentiranju in poročanju ter se tako pripravi na zadnji korak pri študiju – pripravo magistrskega dela. • Izbirni predmeti so dveh vrst: o izbirni predmeti iz nabora: To so predmeti, vredni po 6 kreditnih točk, iz dveh seznamov, iz enega za drugi semester in enega za tretjega. V drugem semestru si mora študent izbrati enega iz ustreznega seznama, v tretjem semestru dva predmeta iz ustreznega seznama, skupaj torej 18 ECTS. Namenjeni so za poglobitev oziroma dopolnitev znanja, pridobljenega pri obveznih predmetih. Študentom omogočajo specializacijo glede na njihove potrebe in zanimanje. So s področja telekomunikacij in računalništva. o prosto izbirni predmeti: V drugem semestru je en prosto izbirni predmet v obsegu 6 ECTS. Prosto izbirni predmet si študent lahko izbere iz kateregakoli magistrskega študijskega programa Univerze v Mariboru ali drugih univerz. Osnovni namen prosto izbirnega predmeta je omogočiti študentom, da si, če hočejo, izberejo predmet za izboljšanje splošnih kompetenc, ki jih bodo potrebovali za opravljanje poklica. Lahko pa si na primer izberejo kak predmet za izboljšanje strokovnega znanja. • Magistrsko delo šteje 30 ECTS in je obvezno. Študent mora pod vodstvom mentorja samostojno izdelati vsebinsko zaokroženo delo, ki dokazuje zmožnost študenta za samostojno reševanje problemov in raziskovalno delo na področju telekomunikacij, ter ga predstaviti oziroma zagovarjati. 3. Vrsta študijskega programa: visokošolski strokovni, univerzitetni, magistrski, enovit magistrski,

51


doktorski, za izpopolnjevanje. 4. Stopnja študijskega programa: prva, druga, tretja. 5. Trajanje programa: 1 leto 2 leti

3 leta 4 leta

5 let 6 let

6. Študijski program je: interdisciplinarni, dvopredmetni, skupni, drugo: _______________ . 7. Študijski program ima: smeri, module. Utemeljitev: Študijski program druge stopnje Telekomunikacije nima smeri. Študijski program nima modulov. 8. Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov.

da

ne

Utemeljitev: Študijski program druge stopnje Telekomunikacije predstavlja logično nadgradnjo univerzitetnega študija telekomunikacij. V podiplomski študij pa se bodo lahko vključili tudi diplomanti drugih tehničnih in naravoslovnih programov. Študijski program, ki je strukturno in vsebinsko povsem primerljiv s sorodnimi programi večine evropskih univerz, je namenjen predvsem poglobitvi širših strokovnih znanj in obvladanju metod raziskovalnega dela v reševanju odgovornih razvojnih, organizacijskih in upravljavskih nalog, ki so v celoti ali v določenem segmentu povezane s telekomunikacijami. Študijski program druge stopnje Telekomunikacije je sestavljen tako, da bo omogočal diplomantom na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc zaposlitev na področjih, kot so snovanje, razvoj, izvedba, vrednotenje, upravljanje in uporaba komunikacijskih sistemov, omrežij in storitev. Le-ti so nepogrešljiv del infrastrukture za delovanje družbe, prav tako pa so eno od najpomembnejših proizvodnih področij v Sloveniji in svetu, ki temelji na znanju in inovativnosti. Zato bodo imeli diplomanti dobre možnosti za zaposlovanje v najrazličnejših delovnih organizacijah. Temeljni cilji programa so: • dati študentom poglobljeno znanje o osnovnih principih telekomunikacij, • dati študentom poglobljeno strokovno znanje o telekomunikacijskih sistemih, omrežjih in storitvah, • omogočiti študentom izbiro ožjih področij telekomunikacij, ki jih želijo natančneje spoznati,

52


• • • • • •

usposobiti študente za samostojno raziskovanje, razvoj, presojo, preskušanje in uporabo idejnih rešitev, metod in izdelkov v znanih ali spremenjenih okoliščinah, vzgojiti študente za stalno in uspešno iskanje in uporabo novih virov znanja na strokovnem in znanstveno-raziskovalnem področju, usposobiti študente za učinkovito in etično delovanje v skupinah in prevzemanje odgovornosti za vodenje skupinskega dela in zahtevnih delovnih sistemov, usposobiti študente za kakovostno dokumentiranje in poročanje o strokovnem in znanstveno-raziskovalnem delu, vzpodbuditi študente k vključevanju v mednarodni visokošolski, strokovni in znanstvenoraziskovalni prostor, usposobiti študente za vseživljenjsko učenje in nadaljevanje študija na doktorskih programih.

Omenjene cilje smo v programu skušali doseči predvsem s predmetnikom, aktualnimi in poglobljenimi vsebinami predmetov, ki vključujejo najsodobnejša spoznanja stroke, z individualnim in projektnim delom študentov, kjer je poudarjena raziskovalna komponenta, z vključitvijo računalniških in informacijskih znanj, z izbirnimi vsebinami in s pripravo in predstavitvijo magistrske naloge. 9. Naštejte splošne kompetence diplomanta. Utemeljitev: Z magistrskim študijem si študentje izboljšajo splošne kompetence, ki so jih pridobili z različnimi predvidoma tehniškimi prvostopenjskimi študiji, ter pridobijo še nekatere nove, kot so: a) zmožnost samostojnega iskanja in kritične uporabe virov, b) zmožnost povezovanja strokovnih spoznanj, metod, spretnosti in uporabe inženirskih orodij za samostojno reševanje tehniških problemov v znanih ali spremenjenih okoliščinah, c) zmožnost uporabe abstraktnega mišljenja in povezovanja pridobljenih znanj za samostojno razvijanje inovativnih idej in rešitev, d) zmožnost opravljanja znanstveno-raziskovalnega dela v zvezi s problemi s področja telekomunikacij in sorodnih področij, e) zmožnost suverenega delovanja v multidisciplinarnih skupinah, f) zmožnost vodenja zahtevnih sistemov in sprejemanja argumentiranih odločitev, g) zmožnost neodvisnega komuniciranja z različnimi sredstvi in za različne namene, kot so pisanje projektne dokumentacije, javna ustna predstavitev v tujem jeziku itd., h) zavedanje o nujnosti poglobljenega poznavanja snovi in sistematičnega strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela za dosego napredka na kateremkoli področju. 10. Naštejte predmetnospecifične kompetence diplomanta. Utemeljitev: S programom pridobijo študentje naslednje predmetnospecifične kompetence: a) temeljito poznavanje in razumevanje principov prenosa različnih vrst informacij (podatkov, govora, slik …), b) poglobljeno strokovno poznavanje telekomunikacijskih sistemov, različnih vrst omrežij in storitev, ki jih je možno ponujati v njih, c) zmožnost samostojnega dela pri izbiri, snovanju in razvoju izbranih vrst strojne (npr. prenosna sredstva, komunikacijska elektronska vezja, prenosni sistemi, omrežna vozlišča, terminalska oprema) in/ali programske opreme (npr. komunikacijski protokoli, obdelava slik in govora, storitve in aplikacije za uporabnike), potrebne v telekomunikacijah,

53


d) e) f) g)

zmožnost samostojne uporabe principov, metod in orodij za analizo, načrtovanje in/ali upravljanje na omenjenih področjih telekomunikacij, zmožnost spremljanja in razumevanja novosti v principih, tehnoloških pristopih, napravah in storitvah na področju komunikacijskih tehnologij, zmožnost njihove uporabe in lastnih inovativnih razvojnih in raziskovalnih prispevkov, poznavanje najpomembnejše trenutne strokovne oziroma znanstvene literature za izbrano ozko področje iz komunikacijskih tehnologij, zmožnost neodvisnega delovanja v industriji in podjetništvu. 11. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja: • zaposljivost diplomantov, • možnosti za nadaljevanje izobraževanja.

da da

ne ne

Utemeljitev: Diplomanti magistrskega študijskega programa 2. stopnje Telekomunikacije imajo na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc široke možnosti za zaposlovanje v najrazličnejših delovnih organizacijah, inštitutih, javnih zavodih in visokošolskih organizacijah. Imajo dovolj široka teoretična znanja, da se lahko zaposlijo na različnih področjih gospodarstva in negospodarstva, ki so kakorkoli povezana s stroko telekomunikacij. Pridobljene kompetence jim omogočajo tudi prevzemanje vodstvenih funkcij v srednjih in večjih podjetjih in družbah. Seveda pa se magistranti programa Telekomunikacije lahko zaposlujejo tudi marsikje drugod: v raziskovalnih inštitutih, v srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju, državni upravi, javnih zavodih ali pa kot ustanovitelji v lastnih podjetjih. Program študentom omogoča nadaljevanje študija na podiplomskemu študiju 3. stopnje Elektrotehnike - doktorskem študiju - s prevladujočo in najpomembnejšo komponento raziskovanjem. 12. Študijski program odraža zaposlitvene potrebe: • gospodarstva,

da

ne

Utemeljitev: Študijski program druge stopnje Telekomunikacije je sestavljen tako, da omogoča diplomantom na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc zaposlitev na področjih, kot so snovanje, razvoj, izvedba, vrednotenje, upravljanje in uporaba komunikacijskih sistemov, omrežij in storitev. Le-ti so nepogrešljiv del infrastrukture za delovanje družbe, prav tako pa so eno od najpomembnejših proizvodnih področij v Sloveniji in svetu, ki temelji na znanju in inovativnosti. Zato imajo diplomanti dobre možnosti za zaposlovanje v najrazličnejših delovnih organizacijah. Poleg svoje temeljne usposobljenosti za inženirska delovna mesta imajo dovolj široko znanje in kompetence, da se lahko zaposlijo na različnih področjih gospodarstva in negospodarstva, povezanih s stroko, pa tudi izven nje. Pridobljene kompetence jim omogočajo prevzemanje vodstvenih funkcij v malih, srednjih in večjih podjetjih in družbah. Lahko pa se zaposlujejo tudi marsikje drugod: v raziskovalnih inštitutih, v osnovnošolskem, srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju, državni upravi ali pa kot ustanovitelji v lastnih podjetjih. Podatke o zaposlitvenih potrebah zbiramo in analiziramo s pomočjo podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, na podlagi opravljenih anket, v okviru aktivnosti Kariernega centra in Alumni kluba, Programskih svetov, pa tudi preko sodelovanja z različnimi organizacijami, s katerimi sodelujemo v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega dela.

54


Prav tako podatke zbiramo s pomočjo objavljenih oglasov za delovna mesta s področja telekomunikacij doma in v tujini. Na spletni strani fakultete smo objavili posebno stran »zaposlitve« (http://feri.um.si/zaposlitve/), kjer objavljamo prejeta obvestila o prostih delovnih mestih in o štipendijah za naše študente. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo na območju celotne Slovenije v letih 2009 do 2014 naslednje število prostih delovnih mest: 2009 – 2 univerzitetna diplomirana inženirja za telekomunikacije in 9 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2010 – 3 univerzitetni diplomirani inženirji elektrotehnike za telekomunikacije in 12 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2011 – 3 univerzitetni diplomirani inženirji elektrotehnike za telekomunikacije in 5 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2012 – 1 univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike za telekomunikacije in 4 univerzitetni diplomirani inženirji telekomunikacij, 2013 – 2 univerzitetna diplomirana inženirja elektrotehnike za telekomunikacije in 5 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2014 – 51 s področja 523 Elektronika in avtomatizacija: specialistov elektronskih sistemov, specialistov tehnologij vodenja, specialistov za telekomunikacijske tehnologije, univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, magistrov inženirjev daljinskega vodenja, magistrov inženirjev telekomunikacij. Z 12. aprilom 2013 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. Ker delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso družbe v večinski lasti države, objavo prostega delovnega mesta lahko zagotovijo sami, o tem pa Zavoda ne obveščajo, Zavod nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Po podatkih z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo na območju celotne Slovenije na dan 31. 12. 2014: registriranih 5 brezposelnih univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij in 1 brezposelni magister inženir telekomunikacij (2. stopnja). pogoji • negospodarstva. da ne Utemeljitev: Široka paleta kompetenc omogoča diplomantom študijskega programa 2. stopnje Telekomunikacije neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektorju. Zaposlijo se lahko tako v javni upravi, kot v ostalem javnem sektorju (zavodi, inštituti, agencije …). 13. Potrebe po diplomantih so ugotovljene s strokovnimi analizami.

da

ne

Utemeljitev: Podatke zbiramo in analiziramo s pomočjo podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, na podlagi opravljenih anket, v okviru aktivnosti Kariernega centra in Alumni kluba, Programskih svetov, pa tudi preko sodelovanja z različnimi organizacijami, s katerimi sodelujemo v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja.

55


Prav tako podatke zbiramo s pomočjo objavljenih oglasov za delovna mesta s področja telekomunikacij doma in v tujini. Na spletni strani fakultete smo objavili posebno stran »zaposlitve« (http://feri.um.si/zaposlitve/), kjer objavljamo prejeta obvestila o prostih delovnih mestih in o štipendijah za naše študente. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo na območju celotne Slovenije v letih 2009 do 2014 naslednje število prostih delovnih mest: 2009 – 2 univerzitetna diplomirana inženirja za telekomunikacije in 9 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2010 – 3 univerzitetni diplomirani inženirji elektrotehnike za telekomunikacije in 12 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2011 – 3 univerzitetni diplomirani inženirji elektrotehnike za telekomunikacije in 5 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2012 – 1 univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike za telekomunikacije in 4 univerzitetni diplomirani inženirji telekomunikacij, 2013 – 2 univerzitetna diplomirana inženirja elektrotehnike za telekomunikacije in 5 univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, 2014 – 51 s področja 523 Elektronika in avtomatizacija: specialistov elektronskih sistemov, specialistov tehnologij vodenja, specialistov za telekomunikacijske tehnologije, univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij, magistrov inženirjev daljinskega vodenja, magistrov inženirjev telekomunikacij. Z 12. aprilom 2013 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. Ker delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso družbe v večinski lasti države, objavo prostega delovnega mesta lahko zagotovijo sami, o tem pa Zavoda ne obveščajo, Zavod nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Po podatkih z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo na območju celotne Slovenije na dan 31. 12. 2014: registriranih 5 brezposelnih univerzitetnih diplomiranih inženirjev telekomunikacij in 1 brezposelni magister inženir telekomunikacij (2. stopnja). 14. Študijski program je mednarodno primerljiv.

da

15. Mednarodna primerjava je narejena z najmanj 3 sorodnimi tujimi študijskimi programi. da

ne ne

Utemeljitev: Študijski program druge stopnje Telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko smo primerjali s sorodnimi študijskimi programi naslednjih tujih univerz/fakultet: 1. Ingegneria delle telecomunicazioni, Facoltà di Ingegneria dell'Informazione, Politecnico di Milano, Italija; http://www.inginf.polimi.it/didattica/corsi_di_studio/corso.php?id_nav=2956&aa=2007&k_cf=2 2&tipo_corso=2&k_corso_la=185 2. MSc in Telecommunication, Technical University of Denmark (DTU), Danska; http://www.dtu.dk/english/Education/msc/Programmes/telecommunication 3. Telekommunikation, Fakultät für Elektrotechnik und Informationstechnik, Technische Universität Wien (TUW), Avstrija; http://etit.tuwien.ac.at/lehre/masterstudien .

56


Navedene visokošolske organizacije smo med seboj primerjali z vidika: • primerljivosti koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti, • primerljivosti možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program, • primerljivosti trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov, • primerljivosti načinov in oblik študija, • možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visokošolski prostor, • razlik med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb. 16. Vsaj dva tuja primerjana študijska programa sta iz Evropske unije.

da

ne

17. Vsi primerjani tuji programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani. da

ne

Utemeljitev: Vsi trije primerjani programi so iz Evropske unije.

18. Pri mednarodni primerjavi prihaja do odstopanj predlaganega programa s primerjanimi. da ne Utemeljitev: 19. Študijski program izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji.

da

ne

da

ne

Utemeljitev: Študijski program 2. stopnje Telekomunikacije ne izobražuje za reguliran poklic. 20. Zavod ima vzpostavljene razmere za mednarodno sodelovanje.

Utemeljitev: UM FERI ima tako z nacionalnimi, kot tudi mednarodnimi visokošolskimi zavodi, institucijami, organizacijami in podjetji zgledno sodelovanje. Sodelovanje se kaže v številnih skupnih projektih, delavnicah, problemskih konferencah, publikacijah, predavanjih, poletnih šolah, seminarjih in gostovanjih domačih in tujih strokovnjakov. Fakulteta ima nadvse razvejano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih profesorjev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih skupin in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo profesorjev in študentov z njenimi akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti, ter v zadnjem času tudi aktivno sodeluje pri skupnem prijavljanju študijskih programov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami. V letu 2014 in 2015 so naši bilateralni raziskovalni partnerji: Bosna in Hercegovina - Univezitet u Sarajevu, Elektrotehnički fakultet, - Univezitet u Tuzli, Fakultet elektrotehnike,

57


Rusija - N.N. Petrov Institut of Oncology, St. Petersburg, Združene države Amerike - The University of Alabama, Kitajska - Dalian Nationalities University, Indija - CSIR-Central Electronics Engineering Research Institute, Pilani, - CSIR-Central Glass & Ceramic Research Institute, Kalkuta. Več o bilateralnih projektih na naslovu http://www.feri.um.si/raziskovanje/projekti/. Koordinatorji evropskih projektov, v katerih sodelujemo, so: Avstrija - Graz Technical University, Finska - The Municipal Federation of Savonia University of Applied Sciences, Kuopio, Irska - University of Limerick Optical Fibre Sensors Research Centre, Španija - Agencia Estatal Consejo Superior de Investigaciones Cientificas, VICOMTECH, Švica - EPFL Multimedia Signal Processing Group, Portugalska - Instituto Politécnico do Porto, Srbija - University of Kragujevac, Velika Britanija - Surrey Satellite Technology Ltd, University of York, University of Birmingham, Nemčija – University of Göttingen, UM FERI projektno sodeluje z naslednjimi tujimi podjetji: SVM Solutions and Technologies Sdn. Bhd., Malezija, ESA, Nizozemska, QUNDIS GmbH, Nemčija, Good e-Learning, Anglija, UCT/MRC Research Unit for Exercise Science and Sports Medicine, Južna Afrika, Nano Solver GmbH, Nemčija, Profotech CJSC, Rusija, FISO, Kanada, Bosch Rexroth AG, Nemčija. Na UM FERI od leta 2011 deluje v okviru Referata za študentske zadeve tudi Erasmus pisarna, ki v sodelovanju s Službo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje Univerze v Mariboru izvaja naslednje naloge: • Organizira mobilnost outgoing študentov (študentov UM FERI, ki odhajajo na izmenjavo v tujino) po programu ERASMUS+ in Erasmus Mundus Join EU SEE in v okviru tega izvaja informativne dneve o možnostih izmenjav za študente na UM FERI, pripravlja informativno gradivo, objavi razpis za prijavo, zbira prijave in izvaja izbirni postopek (po potrebi), informira študente o pogojih in postopkih, pošilja prijavnice tujim univerzam. • Organizira mobilnost incoming študentov (študentov iz tujih univerz, ki prihajajo na izmenjavo na UM FERI) po programu ERASMUS+ in programu Erasmus Mundus JoinEU SEE in v okviru tega poskrbi za informiranje in pomoč pri prijavi, izstavi študentom potrebno dokumentacijo za študij na UM FERI (potrjen Learning Agreement), obvešča študente in tuje univerze o pogojih študija na UM FERI, pripravlja informativno gradivo za tuje študente in organizira prvi informativni sestanek/sprejem. Za program Erasmus Mundus Join EU SEE izvede tudi potrebne postopke

58


• •

• • • • •

ocenjevanja prejetih prijav. Organizira udeležbo na delovnih praksah v tujini v okviru programa ERASMUS praksa in v okviru tega obvešča študente o možnostih opravljanja delovnih praks ter nudi pomoč pri prijavah. Koordinira outgoing mobilnost pedagoškega (Teaching Staff) in nepedagoškega (Staff Training) osebja po programu ERASMUS+ in v okviru tega obvešča zainteresirane na UM FERI o pogojih in postopkih, skrbi za prijave in jih posreduje UM, skrbi za izpolnjevanje pogodbenih določil in zbira dokazila. Obvešča tudi o možnosti mobilnosti pedagoškega osebja v programu Erasmus Mundus Join EU SEE. Skrbi za sklepanje meduniverzitetnih bilateralnih sporazumov s tujimi univerzami. Ureja Erasmus spletno stran na UM FERI (http://feri.um.si/studij/erasmus/). Se udeležuje izobraževalnih srečanj, ki obravnavajo program ERASMUS+ in vodstvo sproti obvešča o postopkih in novostih s področja dela. Sodeluje pri izdelavi in izvedbi letnih programov dela UM FERI. Pripravlja poročila o delu iz področja mednarodnega sodelovanja.

UM FERI omogoča vsem tujim študentom, ki prihajajo na izmenjavo, da pred prihodom pregledajo ECTS Information Package (objavljen na http://feri.um.si/en/study/erasmus-programme/courses/) in si tako izberejo predmete, ki najbolje odslikavajo učni program na njihovi domači univerzi/fakulteti. Učni proces za študente Erasmus+ in Erasmus Mundus Join EU SEE incoming je na UM FERI organiziran na več načinov: • v večini primerov tuje študente pri posameznem predmetu pedagoški sodelavci bodisi vključijo v redni študijski proces domačih študentov in med predavanji ter vajami naredijo povzetke v tujem jeziku, bodisi organizirajo individualna srečanja in tutorski način dela, • v primeru večjega števila tujih študentov pri določenem predmetu pedagoško osebje organizira dodatna/posebna predavanja v tujem (angleškem) jeziku izključno za tuje študente, • od študijskega leta 2014/2015 UM FERI prihajajočim študentom Erasmus+ ponuja 53 predmetov, ki se izvajajo v angleškem jeziku, če predmet izbere več študentov. FERI ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje na področju izobraževalne dejavnosti z več kot stotimi visokošolskimi institucijami oz. univerzami 24 evropskih držav. Seznam je objavljen na spletni strani http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/erasmusplus/Strani/Medinstitucionalnisporazumi-ERASMUS+.aspx.

21. • • • • • • • • • •

Zavod ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje pri/v: raziskovalnih projektih EU, drugih mednarodnih raziskovalnih programih, bilateralnih programih, multilateralnih programih, meduniverzitetnih sporazumih, tematskih omrežjih, intenzivnih programih, mobilnosti visokošolskih učiteljev, mobilnosti študentov, drugo.

da da da da da da da da da da

ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne

Utemeljitev:

59


Ena izmed temeljnih nalog UM FERI je, da se doma in v svetu čim bolj uveljavi kot znanstveno ustvarjalna institucija s kakovostnim izobraževalnim procesom. V svoji viziji UM FERI navaja utrditev položaja mednarodno prepoznavne univerzitetne izobraževalne in raziskovalne ustanove na področjih elektrotehnike, računalništva, informatike, medijskih komunikacij, telekomunikacij in mehatronike v srednji Evropi, ki bo kakovostna in privlačna za do- in podiplomske študente iz Slovenije in mednarodnega prostora. Znanstvenoraziskovalno delo na UM FERI dopolnjujemo tudi z aplikativnimi in razvojnimi raziskavami, s čimer temeljna znanja prehajajo v konkretno uporabo. Naše mednarodno sodelovanje poteka v sklopu bilateralnih in mednarodnih projektov. Podrobnosti o projektih so dostopne v letnih poročilih o raziskovalnem delu na naslovu in v seznamih projektov na naslovu http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/. V letu 2014 in 2015 so naši bilateralni raziskovalni partnerji: Bosna in Hercegovina - Univezitet u Sarajevu, Elektrotehnički fakultet, - Univezitet u Tuzli, Fakultet elektrotehnike, Rusija - N.N. Petrov Institut of Oncology, St. Petersburg, Združene države Amerike - The University of Alabama, Kitajska - Dalian Nationalities University , Indija - CSIR-Central Electronics Engineering Research Institute, Pilani, - CSIR-Central Glass & Ceramic Research Institute, Kalkuta. Koordinatorji evropskih projektov, v katerih sodelujemo, so: Avstrija - Graz Technical University, Finska - The Municipal Federation of Savonia University of Applied Sciences, Kuopio, Irska - University of Limerick Optical Fibre Sensors Research Centre, Španija - Agencia Estatal Consejo Superior de Investigaciones Cientificas, VICOMTECH, Švica - EPFL Multimedia Signal Processing Group, Portugalska - Instituto Politécnico do Porto, Srbija - University of Kragujevac, Velika Britanija - Surrey Satellite Technology Ltd, University of York, University of Birmingham, Nemčija – University of Göttingen. FERI je uspešno zaključil naslednje projekte z inštituti/podjetji/…: Agencia Estatal Consejo Superior de Investigaciones Cientificas, Španija, Czech Technical University in Prague, Češka republika, Institut für Bildung und Medien der Gesellschaft für Pädagogik und Information e.V., Nemčija, Vysoke učeni technicke v Brne, Češka republika, Carinthia University of Applied Sciences, Avstrija, Fachhochschulstudiengänge Burgenland Ges. m.b.h, Avstrija, Faculty of Organizational Sciences, University of Belgrade, Srbija,

60


C.R.F. Societa Consortile per Azioni, Italija, Techno Gr srl, Italija, Universite Claude Bernard Lyon – UCBL, Francija, The Finnish Association of the Deaf, Finska, Seconda Universita di Napoli Facolta di Psicologia, Italija, Daimler Chrysler, Nemčija, National Technical University of Athens, Grčija, Imperial College London, Velika Britanija, Vienna university of technology, Avstrija, Alexander Technological Educational Institute of Thessaloniki, Grčija, Faculty of Mechanical Engineering of the University of Technology in Košice, Slovaška. V letu 2015 sodelujemo z naslednjimi mednarodnimi podjetji: SVM Solutions and Technologies Sdn. Bhd., Malezijam ESA, Nizozemskam QUNDIS GmbH, Nemčijam Good e-Learning, Anglijam UCT/MRC Research Unit for Exercise Science and Sports Medicine, Južna Afrikam Nano Solver GmbH, Nemčija, Profotech CJSC, Rusija, FISO, Kanada, Bosch Rexroth AG, Nemčija. UM FERI ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje na področju izobraževalne dejavnosti več kot stotimi visokošolskimi institucijami oz. univerzami 24 evropskih držav. Seznam institucij je objavljen na spletni strani http://www.um.si/mednarodnosodelovanje/erasmusplus/Strani/Medinstitucionalni-sporazumi-ERASMUS+.aspx. Zaposleni so člani različnih združenj kot so: Institute of Electrical and Electronics Engineers (IEEE), Association of Computing Machinery (ACM), The International Federation of Automatic Control (IFAC), The International Association for Pattern Recognition (IAPR), International Society of Electrophysiology and Kinesiology (ISEK) idr. Več podatkov o sodelovanju v strokovnih združenjih je razvidnih iz biografij zaposlenih.

61


22. Predmetnik: 1. letnik, 1. semester

Zap. št. Učna enota 1. Elektronski sestavi 2. Teorija informacij in kodiranje Načrtovanje in razvoj 3. telekomunikacijskih storitev 4. Omrežja TCP/IP 5. Statistično procesiranje signalov SKUPAJ DELEŽ

Sem.

Vaje 30 30

Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje

Sam. delo štude nta 120 105

Ure skupaj 180 180

ECTS 6 6

Nosilec Iztok Kramberger Mirjam Sepesy Maučec Andrej Žgank

Pred. 30 45 30

30

120

180

6

Zmago Brezočnik Zdravko Kačič

45 45 195 21,67

30 30 150 16,67

105 105 555 61,67

180 180 900 100,00

6 6 30

1. letnik, 2. semester Zap. št.

Učna enota Nosilec Širokopasovna omrežja in Tatjana Kapus 1. protokoli 2. Prenosni sistemi Iztok Kramberger Mobilni in vseprisotni elektronski Matej Rojc 3. sistemi 4. Izbirni predmet iz nabora I po učnem načrtu 5. Prosto izbirni predmet po učnem načrtu SKUPAJ DELEŽ * Število kontaktnih ur je odvisno od izbranega predmeta.

Pred.

Sem.

Kontaktne ure Klinične Vaje vaje

Druge obl. š. Sam. delo Ure študenta skupaj

ECTS

30

30

120

180

6

30

30

120

180

6

30

30

120

180

6

30* 30* 150 16,67

30* 30* 150 16,67

120 120 600 66,67

180 6 180 6 900 30 100,00

62


2. letnik, 3. semester Zap. št. Učna enota Nosilec 1. Projekt Boštjan Vlaovič 2. Brezžična omrežja Damjan Vlaj 3. Storitve v mobilnih komunikacijah Andrej Žgank 4. Izbirni predmet iz nabora II po učnem načrtu 5. Izbirni predmet iz nabora II po učnem načrtu SKUPAJ DELEŽ * Število kontaktnih ur je odvisno od izbranega predmeta.

Pred.

Sem.

30 30 30* 30* 120 13,33

Kontaktne ure Klinične Vaje vaje 75 30 30 30 30 195 21,67

Druge obl. š. Sam. delo študenta 105 120 120 120 120 585 65,00

Ure skupaj 180 180 180 180 180 900 100,00

Druge obl. š. Sam. delo študenta 30* 870 30 870 3,33 96,67

Ure skupaj ECTS 900 30 900 30 100,00

ECTS 6 6 6 6 6 30

2. letnik, 4. semester Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. 1. Magistrsko delo po učnem načrtu SKUPAJ DELEŽ *Kontaktne ure pri magistrskem delu so mišljene kot individualne konzultacije z mentorjem.

Kontaktne ure Klinične Vaje vaje

63


Izbirni predmet iz nabora I (poletni semester) Zap. Predmet št. 1. 2. 3.

Nosilec

Principi operacijskih sistemov Aleš Holobar Terminalska oprema Andrej Žgank Personalizacija in tehnologije semantičnega spleta Mirjam Sepesy Maučec

Pred.

Kontaktne ure Klinične Druge Sem. Vaje vaje obl. š.

30 30 30

Sam. delo Ure ECTS študenta skupaj

30 30 30

120 120 120

180 180 180

6 6 6

Kontaktne ure Klinične Druge Vaje vaje obl. š.

Sam. delo Ure ECTS študenta skupaj

30 30 30

120 120 120

Izbirni predmet iz nabora II (zimski semester) Zap. Predmet št.

Nosilec

1. 2. 3.

Igor Tičar Borut Žalik Žgank Andrej

Antene in razširjanje valov Računalniška multimedia Varovanje omrežnih naprav

Pred. 30 30 30

Sem.

180 180 180

6 6 6

V primeru, da je na posamezni izbirni predmet vpisanih manjše število študentov (manj kot 5), se neposredno pedagoško delo izvede v obsegu najmanj 10% predvidenih kontaktnih ur v mentorski obliki. Preostanek kreditnih točk, ki so predvidene z učnim načrtom študent doseže z individualni konzultacijami, projektnim delom, seminarskimi nalogami ali z elementi e-učenja.

23. Delež izbirnosti po letnikih (razmerje med ECTS točkami, ki jih študent pridobi z obveznimi in izbirnimi vsebinami) (Po potrebi vstavite vrstice nad vrstico Skupaj.) Letnik

Obvezne vsebine

Izbirne vsebine

Praktično usposabljanje

Diplomska/magistrska naloga ali doktorska

64


1. letnik 2. letnik Skupaj

48 18 66

12 12 24

-

disertacija 30 30

65


24. Predmeti so medsebojno horizontalno povezani.

da

ne

Utemeljitev: Predmeti so med seboj horizontalno povezani. V 1. semestru se hkrati izvajajo osnovni predmeti o telekomunikacijskih sistemih (Teorija informacij in kodiranje, Statistično procesiranje signalov, Elektronski sestavi), omrežjih (Omrežja TCP/IP) in storitvah (Načrtovanje in razvoj telekomunikacijskih storitev), tako da študent takoj prične celovito spoznavati področje telekomunikacij. V 2. in 3. semestru se horizontalna povezanost nadaljuje v poglobljenem obravnavanju sistemov, omrežij in storitev. V 2. semestru se pri predmetu Prenosni sistemi obravnava prenos podatkov na daljavo na fizičnem nivoju, pri Širokopasovnih omrežjih in protokolih pa nad njim. Z obveznim predmetom Mobilni in vseprisotni elektronski sistemi je horizontalno tesno povezan izbirni predmet Terminalska oprema. V 3. semestru se med seboj v podajanju znanja s področja brezžičnih in mobilnih telekomunikacij lepo dopolnjujejo obvezna predmeta Brezžična omrežja in Storitve v mobilnih komunikacijah ter izbirni predmet Antene in razširjanje valov. Predmet Projekt v 3. semestru študentom omogoča, da znanje, ki ga pridobivajo pri drugih predmetih 3. semestra, uporabijo na večjem praktičnem primeru kot na vajah pri teh predmetih.

25. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani.

da

ne

Utemeljitev: Vertikalna povezanost v predlaganem študijskem programu se najprej odraža v razporeditvi obveznih predmetov. V 1. semestru so sami obvezni predmeti, ki predstavljajo osnovo za obvezne in izbirne predmete v naslednjih semestrih. Kakor je razvidno iz imen predmetov, pri obveznih predmetih študent najprej dobi poglobljeno znanje o fizični podlagi za telekomunikacije in teoretičnih osnovah prenosa informacij ter o osnovah sodobnih omrežij in storitev. Nato z obveznimi predmeti dobi temeljito znanje o širokopasovnih in brezžičnih omrežnih tehnologijah in telekomunikacijskih storitvah. Z izbirnimi predmeti pa si lahko to znanje dopolni. Na področju omrežij poteka osrednja vertikalna povezava od predmeta Omrežja TCP/IP prek Širokopasovnih omrežij in protokolov do Brezžičnih omrežij, ki jo študent lahko dopolni z izbiro predmeta Varovanje omrežnih naprav. Na sistemskem področju je predmet Elektronski sestavi na primer podlaga za obvezni predmet Mobilni in vseprisotni elektronski sistemi. Na področju storitev obveznemu predmetu Načrtovanje in razvoj telekomunikacijskih storitev po vertikali sledi obvezni predmet Storitve v mobilnih komunikacijah. V 3. semestru je dovolj pozno v vertikali predmet Projekt, da lahko študent pri njem uporabi do tedaj pridobljeno znanje in se že uri v izvedbi večjega samostojnega dela. S tem se dodatno usposobi za zadnji predmet v vertikali - Magistrsko delo. 26. V študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje.

da

ne

27. Praktično usposabljanje bo trajalo __-___ ur. 28. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile praktično usposabljanje. da ne Utemeljitev: Na študijskem programu 2. stopnje ni praktičnega usposabljanja. 29. Pogoji za vpis v program: Utemeljitev:

66


V študijski program 2. stopnje Telekomunikacije se lahko vpiše, kdor je končal: − študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: telekomunikacije (5233), elektrotehnika in energetika (522), elektronika in avtomatizacija (523), gospodarsko inženirstvo – elektrotehnika (522), računalniške vede (481); − študijski program prve stopnje z drugih naravoslovno-tehniških strokovnih področij: fizika (podrobneje neopredeljeno - 440), fizika in astronomija (441), matematika in statistika (46), tehnika (podrobneje neopredeljeno – mehatronika, 520), strojništvo in obdelava kovin (521), kemijska tehnologija in procesno inženirstvo (524), gradbeništvo (582), uporabno računalništvo (482), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 20 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Uvod v telekomunikacije (6 ECTS), Programiranje za telekomunikacije (8 ECTS), Osnove komunikacijskih omrežij (6 ECTS); − visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: telekomunikacije (5233), elektrotehnika in energetika (522), elektronika in avtomatizacija (523), računalniške vede (481); − visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: fizika (podrobneje neopredeljeno - 440), fizika in astronomija (441), matematika in statistika (46), strojništvo in obdelava kovin (521), kemijska tehnologija in procesno inženirstvo (524), gradbeništvo (582), uporabno računalništvo (482), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 20 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Uvod v telekomunikacije (6 ECTS), Programiranje za telekomunikacije (8 ECTS), Osnove komunikacijskih omrežij (6 ECTS); − univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: telekomunikacije (5233). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom; − univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih naravoslovno-tehniških strokovnih področij: elektrotehnika in energetika (522), elektronika in avtomatizacija (523) razen telekomunikacij, računalniške vede (481). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija; − visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: telekomunikacije (5233). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom; − visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: elektrotehnika in energetika (522), elektronika in avtomatizacija (523) razen telekomunikacij, računalniške vede (481). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 30. Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa: Utemeljitev: Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Telekomunikacije se upošteva: 1. Uspeh pri študiju prve stopnje: Povprečna ocena z zaključnim delom 100 % .

67


31. Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS. da ne

Utemeljitev: UM FERI priznava kandidatom pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program. Pravilnik se nahaja na spletni povezavi http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=45 . Osnova za priznavanje je pisna vloga, h kateri mora kandidat priložiti ustrezna uradna dokazila ter izvleček programa ali druge pisne dokaze, na osnovi katerih je mogoče presoditi raven pridobljenih kompetenc. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na Komisiji z študijske zadeve UM FERI, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdan sklep.

32. Prizna se lahko za največ __30__ ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa Utemeljitev: Skladno s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=45), se lahko kandidatom v postopku za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, praviloma priznajo obveznosti do največ 30 ECTS po študijskem programu, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani, izjemoma pa se glede na specifiko študija kandidatu lahko prizna tudi več obveznosti. Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, so potrdila ali druge listine, kot so npr.: javno veljavne listine, potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, ustrezne reference o praktičnem usposabljanju in delovnih izkušnjah, znanja, pridobljena s samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem. Fakulteta kandidatom prizna znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, če leta po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani. Fakulteta lahko kandidatom prizna do 24 ECTS iz formalnih in do 6 ECTS iz neformalnih oblik izobraževanja. Znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, se priznajo kot opravljena študijska obveznost na študijskem programu, na katerega se vpiše kandidat. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki v pristojnem referatu za študentske zadeve vloži vlogo za priznavanje. Vlogo obravnava Komisija za študijske zadeve Senata UM FERI.

33. Pogoji za napredovanje po programu:

68


Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Študent lahko napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 48 točk ECTS. Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx . Podaljšanje statusa študenta: Študentom, ki se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, študentom, ki imajo status vrhunskega športnika, študentom, ki so izjemno aktivni na kulturnem in humanitarnem področju, in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (materinstvo, bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, vojaške obveznosti, izjemne socialne in družinske okoliščine, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oz. članice univerze), pa niso diplomirali v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra ali se med študijem niso vpisali v naslednji letnik, se lahko status študenta podaljša, vendar največ za eno leto. Študentke, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. O podaljšanju statusa študentom odloča Komisija za študijske zadeve Senata FERI. 34. Predvideno je, da bo delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik, po letnikih: Utemeljitev: Prehodnost iz 1. v 2. letnik študijskega programa 2. stopnje Telekomunikacije je bila v preteklih študijskih letih: študijsko leto 2010/2011 72,7 %, študijsko leto 2011/2012 100,0 %, študijsko leto 2012/2013 88,9 % in študijsko leto 2013/2014 100,0 %. Pričakujemo podoben delež študentov, ki bodo napredovali v 2. letnik tudi v prihodnje.

35. Glede na število vpisanih študentov je predviden _80__ % delež diplomantov. 36. Pogoji o prehodih med programi: Utemeljitev: Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Telekomunikacije omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe z naslednjih področij: telekomunikacije (5233), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v študijskem programu Telekomunikacije. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

69


37. Program vsebuje dele, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

da

ne

Utemeljitev: Študijski program 2. stopnje Telekomunikacije ne vsebuje posameznih delov.

38. Pogoji za dokončanje študija: Utemeljitev: Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 120 točk ECTS. 39. Strokovni oziroma znanstveni naslov: Naslov, ki ga pridobi študent z uspešnim zaključkom študijskega programa 2. stopnje je v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=200661&stevilka=2571 : magister inženir telekomunikacij ali magistrica inženirka telekomunikacij, skrajšano mag. inž. tel.

70


C.3 PRVA AKREDITACIJA SKUPNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV 40. Visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri izvajanju skupnega študijskega programa, so v državi, v kateri delujejo, akreditirani oziroma ustrezno priznani. da ne 41. V vseh sodelujočih državah je začet postopek za akreditacijo skupnega študijskega programa. da ne 42. Opredeljeno je sodelovanje visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa. da

ne

Utemeljitev:

43. Določena je vsebina in oblika skupne diplome in priloge k diplomi ter način podeljevanja. da ne Utemeljitev: 44. Delež študijskega programa, ki ga bo izvajal eden ali več visokošolskih zavodov iz Republike Slovenije, je ______________ . Utemeljitev:

71


45. PODALJŠANJE AKREDITACIJE D.1 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA 1. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda. da ne Utemeljitev: 2. Visokošolski zavod ima predstavnika vodstva, ki je odgovoren za kakovost in razvoj. da

ne

3. Oseba, odgovorna za zagotavljanje kakovosti, je (ime, priimek in funkcija) _______________________. Utemeljitev:

4. Določene so pristojnosti, pooblastila in odgovornosti vseh zaposlenih.

da

ne

5. Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: • izobraževalni, da • znanstveni, da • raziskovalni, da • umetniški, da • strokovni dejavnosti. da

ne ne ne ne ne

Utemeljitev:

6. Študenti sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: • izobraževalni, • znanstveni • raziskovalni, • umetniški, • strokovni dejavnosti.

da da da da da

ne ne ne ne ne

da

ne

Utemeljitev:

7. Študenti sodelujejo v vseh organih zavoda. Utemeljitev:

8. Visokošolski zavod ima urejene evidence o svoji dejavnosti.

da

ne

72


Utemeljitev:

9. Visokošolski zavod zbira podatke o zanimanju kandidatov za vpis v razpisane študijske programe ter jih obvešča o študiju na svojem zavodu. da

ne

10. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo vpisa.

da

ne

da da da

ne ne ne

Utemeljitev:

11. Visokošolski zavod spremlja: • učne izide študentov, • prehodnost študentov, • dejansko trajanje študija. Utemeljitev:

12. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo študija.

da

ne

Utemeljitev:

13. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, po letnikih je: • iz 1. v 2. ___%, • iz 2. v 3.___%. (Po potrebi nadaljujte.) Utemeljitev:

14. Delež študentov, ki ponavljajo letnik, po letnikih je ___%. Utemeljitev:

15. Povprečno število opravljanj izpitov je ___. 16. Povprečno število komisijskih izpitov je ___. Utemeljitev:

17. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v zadnjih 7 letih je: Utemeljitev:

73


18. Visokošolski zavod zbira informacije o nadaljnjem študiju svojih diplomantov.

da

ne

19. Visokošolski zavod spremlja: • diplomante po zaključku študija, • delodajalce svojih diplomantov.

da da

ne ne

20. Visokošolski zavod ima karierni center.

da

ne

Utemeljitev:

21. Zaposljivost diplomantov v: • 6 mesecih je ___%, • enem letu je ___%, Utemeljitev:

22. • • •

Organizirano je anketiranje študentov in izvajanje drugih instrumentov merjenja kakovosti o: izvedbi in organiziranosti študijskih programov v celoti, da ne pedagoški izvedbi po predmetih, da ne kakovosti storitev strokovnih oz. podpornih služb. da ne

Utemeljitev:

23. • • • •

Z izsledki anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se seznanja: študente, pedagoge, raziskovalce, strokovne delavce.

da da da da

ne ne ne ne

24. • • • • • •

Izsledke anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se upošteva pri: preoblikovanju, posodabljanju, razvijanju študijskih programov, izboljševanju pedagoškega dela, razvoju kakovostnih podpornih storitev, razvoju celovite kakovosti zavoda oz. programa.

da da da da da da

ne ne ne ne ne ne

Utemeljitev: 25. Visokošolski zavod vsako leto načrtuje svoje znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo ter o njem poroča vsem deležnikom zavoda. da ne

74


Utemeljitev: 26. Znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna dejavnost visokošolskega zavoda je skladna z njegovim strateškim načrtom in nacionalnimi ter evropskimi usmeritvami in standardi. Razvija se na vseh področjih, s katerih so študijski programi, ki jih zavod izvaja. da ne Utemeljitev:

27. Visokošolski zavod zagotavlja, da se sodobna znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna spoznanja uporabljajo v izobraževanju. da ne Utemeljitev:

28. Visokošolski zavod skrbi za to, da: • zaposleni razširjajo ugotovitve iz svojega znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela z rednim objavljanjem v mednarodnih in domačih recenziranih strokovnih oziroma znanstvenih publikacijah ali tako, kot določa stroka; da ne • imajo zaposleni patentne prijave in odobrene patente oziroma umetniške dosežke, kot da ne jih določa mednarodna praksa; • zagotavlja prenos znanja v prakso (tako v poučevanje na zavodu kot v gospodarstvo in negospodarstvo), da ne • o vsem tem vodi ustrezno evidenco. da ne Utemeljitev: D.2 PODALJŠANJE AKREDITACIJE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 1. Študijski program je v celoti javno objavljen.

da

ne

Utemeljitev: Študijski program 2. stopnje Telekomunikacije je objavljen na spletni strani Univerze v Mariboru in spletni strani FERI: - naslov spletne strani Univerze v Mariboru: http://www.um.si/studij/podiplomski-studij/Strani/2-stopnja.aspx , - naslov spletne strani FERI: http://feri.um.si/studij/programi/ . 2. Za zagotavljanje učnih izidov študentov in ciljev visokošolskega zavoda ter njegovih organizacijskih enot ima zavod primerna razmerja med številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, podpornih delavcev, tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev, ter med številom študentov. da ne Utemeljitev:

75


Na študijski program 2. stopnje Telekomunikacije je v študijskem letu 2014/2015 vpisanih 18 študentov, skupno število vseh študentov na fakulteti pa je 2.184. Razmerje med številom redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev in številom študentov je: število študentov na enega visokošolskega učitelja in sodelavca je 14,70, število študentov na enega visokošolskega učitelja je 35,80, število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 70,45.

3. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, je po letnikih: Utemeljitev: Študijski program 2. stopnje Telekomunikacije se je začel prvič izvajati v študijskem letu 2010/2011. Primerjava prehodnosti v višje letnike je sledeča: Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik študijsko leto 2010/2011 72,7 %, študijsko leto 2011/2012 100,0 %, študijsko leto 2012/2013 88,9 % in študijsko leto 2013/2014 100,0 %. Prehodnost po programih upošteva vse študente, ki so bili vpisani v prve letnike programov, vključno s tistimi, ki so se kasneje izpisali, in ponavljalce.

4. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v letih od zadnje akreditacije je: Utemeljitev: TELEKOMUNIKACIJE – MAG (BM40) Št. Študijsko vpisanih leto študentov 10/11 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015

11 20 26 27 18

%

Št. diplomantov po letih 11/12

%

2

18,18

12/13

%

13/14

%

2

18,18

1 4

9,09 20

14/15 % (do 1.4.2015)

1

3,7

Nizka raven diplomiranja je zaznana predvsem pri študentih, ki ne predvidevajo nadaljevanja študija na III. stopnji. Nižji delež diplomantov je večplasten: nekateri študenti koristijo absolventski staž pred zaključkom študija, drugi so že redno zaposleni, kar pomeni, da lahko manj časa posvetijo študiju, in tretji posvetijo več časa izdelavi magistrskega dela. Ukrepi za zvišanje števila diplomantov bi

76


lahko bili štipendiranje na nacionalnem nivoju, zaostritev pogojev za podaljšanje statusa študentov … 5. Kadrovska struktura je: • stabilna, • primerna stopnji in vrsti študijskega programa.

da da

ne ne

Utemeljitev: Na fakulteti je zaposlenih 61 visokošolskih učiteljev, od tega jih je 58 zaposlenih za polni delovni čas, ostali so za krajši ali dopolnilni delovni čas. Visokošolskih sodelavcev je 93, 86 je zaposlenih za polni delovni čas, 2 za krajši delovni čas in 5 jih je v dopolnilnem delovnem razmerju. Raziskovalnih sodelavcev je 52, 44 je zaposlenih za polni delovni čas, eden je zaposlen krajši delovni čas, 16 je dopolnilno zaposlenih. Podpornih delavcev je 77, od tega je 31 delavcev administracije in tehničnega osebja, 46 je tehniških sodelavcev. Kadrovska struktura je primerna in stabilna glede na stopnjo in vrsto študijskega programa, je pa prisotna preobremenjenost pedagoškega osebja. Deleži so izračunani v točkah B.2/21-24. 6. Visokošolski zavod po potrebi, glede na rezultate samoevalvacij, posodablja: • vsebino učnih načrtov, • metode učenja in poučevanja.

da da

ne ne

Utemeljitev: Na študijskem programu 2. stopnje Telekomunikacije nosilci predmetov kontinuirano posodabljajo vsebine učnih načrtov glede na rezultate samoevalvacije, študentska mnenja, ugotovitve nosilcev predmetov ali na podlagi novih dosežkov na področju telekomunikacij. Metode poučevanja prilagajamo željam študentov, razpoložljivim učnim pripomočkom in laboratorijski opremi. Po koncu vsakega semestra izvedemo analizo uspešnosti pri predmetih posameznih letnikov. Večjo posodobitev učnih enot smo opravili v letu 2014, kjer smo posodobili učne enote študijskih programov FERI od vsebine, temeljne literature in virov, predvidenih študijskih rezultatov do metod poučevanja in učenja in načinov ocenjevanja. 7. Študenti so sproti obveščeni o vsaki spremembi študijskega programa.

da

ne

Utemeljitev: Študente o spremembah študijskih programov obveščamo sproti preko spletne strani http://feri.um.si/ in preko sistema obveščanja v sistemu AIPS, ki omogoča tako obveščanje preko spleta kot tudi preko elektronske pošte. O spremembah so študenti obveščeni tudi preko predstavnikov v komisijah Senata UM FERI in Senatu UM FERI. Vsako leto praviloma v mesecu maju pripravimo tudi predstavitev študijskih smeri oz. izbirnih predmetov, kjer študente podrobneje obveščamo o učnih enotah, smereh, programih in novostih. 8. Mobilnost študentov je omogočena in vzpodbujana s priznavanjem kreditnih točk med visokošolskimi zavodi. da ne Utemeljitev:

77


Po zaključku programa Erasmus Lifelong Learning (2007-2013) je Univerza v Mariboru tudi za obdobje 2014–2021 pridobila listino Erasmus Charter for Higher Education, ki je pogoj za mobilnost študentov za namen študija ter strokovnega praktičnega usposabljanja (pripravništva) v okviru programa Erasmus+. Študenti FERI ta program koristijo predvsem za študijske izmenjave z evropskimi univerzami, s katerimi ima FERI podpisane bilateralne sporazume. Na mobilnost se študenti prijavljajo v okviru razpisov, ki jih razpisuje Služba za mednarodno dejavnost Univerze v Mariboru. Po prijavi študentov za študij v tujini v mesecu marcu FERI Erasmus pisarna oz. fakultetni koordinator v Službo za mednarodno dejavnost posreduje najavo za vse vrste mobilnosti. Na UM FERI študentom, ki del študija opravijo v tujini, v celoti priznamo vse v tujini opravljene obveznosti, ki so bile navedene v študijskem sporazumu (Learning Agreement) oz. v dogovoru o usposabljanju, podpisanem s strani študenta ter uradnega predstavnika domače in tuje institucije. Če študent za določen predmet nima podpisanega soglasja o zamenjavi predmeta (ki ga podpiše nosilec predmeta na UM FERI na podlagi vsebine, točk ECTS in ostalih informacij o predmetu s tuje institucije), se mu obveznost, točke ECTS in ocena vpiše v Prilogo k diplomi. Tako kot za vse domače študente, je tudi za tuje, med njimi tudi študente na mobilnosti, organizirano tutorstvo. Tutorji pomagajo tujim študentom pri njihovem vključevanju v naš študijski sistem ter pri samem študiju.

9. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del izobraževanja na ta program, je 6. Utemeljitev: V letih 2011–2014 je na mobilnost na ta program prišlo skupaj 6 študentov. Število tujih študentov, ki so prišli na del izobraževanja na program 2. stopnje Telekomunikacije, za zadnja tri leta: 2011/2012: 4 2012/2013: 2 2013/2014: / Na splošno mobilnost prihajajočih tujih študentov na FERI narašča, vsako leto pa se prav tako ohranja delež mobilnosti študentov 2. stopnje. Za študijsko leto 2015/2016 sta že sprejeta 2 tuja študenta, ki planirata izmenjavo v okviru 2. stopnje Telekomunikacij na FERI v zimskem semestru (za poletni semester se študenti prijavljajo do 1. 12. 2015), kar kaže na ponovno povečanje izmenjave na konkretnem študijskem programu. Aktivnosti Erasmus pisarne na FERI so usmerjene v podporo prihajajočim študentom od prijave pa do zaključka izmenjave. Prav tako pomembno je dobro sodelovanje z tujimi mednarodnimi pisarnami. Število prijavljenih študentov na mobilnost pa je podvrženo tudi skupnemu številu študentov na posameznem študijskem programu tako v tujini kot pri nas, kakor tudi ekonomskim parametrom (ekonomska kriza ipd.).

10. Število študentov, ki so odšli na del izobraževanja na drugi domači ali tuji zavod, je __4_ . Utemeljitev: V letih 2011 - 2014 so na mobilnost s tega programa odšli skupaj 4 študenti. Število naših študentov, ki so odšli na del izobraževanja s programa 2. stopnje Telekomunikacije, za zadnja tri leta:

78


2011/2012: 1 2012/2013: 1 2013/2014: 2 Po nekoliko zmanjšanem številu odhajajočih vseh študentov FERI v prejšnjih letih se je mobilnost leteh ponovno povečala. Med odhajajočimi študenti je skoraj vsako leto določen delež študentov 2. stopnje. Erasmus pisarna na FERI v tem primeru skrbi za promocijo programa Erasmus+ ter podporo študentom od njihove prijave na mobilnost na domačo ter tujo inštitucijo do uspešnega zaključka z izdajo Potrdila o priznavanju obveznosti.

11. Visokošolski zavod zagotavlja pomoč pri učenju in svetovanju študentom.

da

ne

Utemeljitev: Tutorski sistem smo na naši fakulteti ponovno uvedli v študijskem letu 2011/2012. V osnovi je namenjen lažjemu pričetku študija študentov prvih letnikov dodiplomskih študijskih programov. Izvajajo ga tutorji študenti in tutorji učitelji. Zajema predvsem vključevanje študentov v univerzitetno okolje, grajenje odnosa med študenti in visokošolskimi učitelji in prizadevanje za doseganje zastavljenih študijskih ciljev. Tutor - visokošolski učitelj ali asistent individualno svetuje študentom glede njihovega študija, izbire študijske poti in drugih vprašanj, povezanih s študijem. V okvir učiteljskega tutorstva spada predvsem vsebinsko tutorstvo med študijem ter izstopno tutorstvo pri zaključevanju študija in diplomiranju študentov. Študenti tutorji svetujejo študentom glede njihovih študijskih in življenjskih vprašanj na univerzi. Študentsko tutorstvo zajema predvsem vstopno tutorstvo ob pričetku študija ter določene oblike vsebinskega tutorstva med študijem študentov. Obe obliki tutorstva se med seboj nadgrajujeta in dopolnjujeta. Namen obeh je dolgoročno zagotavljanje ustrezne študijske uspešnosti študentov, razvoj njihovih strokovnih in osebnih talentov ter akademske in osebnostne integritete. Prav tako je izjemnega pomena tesnejša povezanost med študenti samimi ter študenti in profesorji. Pri organizaciji tutorskega sistema je aktivno vključen Referat za študentske zadeve. Tutorski sistem je na UM FERI urejen s Pravilnikom o tutorskem sistemu na UM FERI (http://feri.um.si/studij/tutorstvo/), ureja tudi način izbire in imenovanja študentov tutorjev. Vsi redno nastavljeni pedagoški delavci, tako visokošolski učitelji kot visokošolski sodelavci, imajo dve uri tedensko govorilne ure, ki so objavljene v informacijskem sistemu AIPS (https://aips.um.si/GovorilneUre.aspx). V tem času so na razpolago študentom. Zunanji sodelavci imajo po eno ali dve govorilni uri tedensko na lokaciji fakultete ali pa je naveden elektronski naslov, na katerem so dosegljivi. Seveda je študentom na voljo tudi komunikacija preko elektronske pošte in telefona. Vsi podatki so jasno dostopni na spletni povezavi http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/. Na področju magistrskega študija študentom pomagajo in svetujejo predvsem mentorji letnikov, njihovi mentorji in somentorji magistrskega dela ter učitelji, pri katerih študenti izberejo izbirne predmete ali opravljajo projekte in seminarje, ki študentom po potrebi nudijo tudi dodatne konzultacije. Zanje so dostopni v času govorilnih ur oz. kadarkoli po predhodnem dogovoru. Pri vodenju administrativnih postopkov je študentom na voljo osebje Referata za študentske zadeve, tako osebno v poslovnem času, kot tudi preko elektronske pošte in telefona.

79


Na magistrski stopnji se s pomočjo Kariernega centra izvaja izstopno tutorstvo, ki pomaga pri navezovanju kontaktov z delodajalci oz. nudi pomoč pri vključitvi v zaposlitev. 12. Visokošolski zavod omogoča in vzpodbuja sodelovanje študentov pri znanstvenoraziskovalnem, umetniškem in strokovnem delu. da ne Utemeljitev: Imamo 27 laboratorijev s pestro razvejano raziskovalno dejavnostjo. Študenti se lahko vključijo v delo na področju, ki jih najbolj zanima. Vključujejo se v delo laboratorijev v okviru projektov, ki jih le-ti izvajajo, ter v okviru priprave zaključnega dela. Priprave na vključevanje bodočih študentov v raziskovalno delo se sicer začnejo že v srednji šoli, saj za srednješolce vsako leto izvajamo t. i. Naravoslovno-tehniške dneve za dijake Prve gimnazije Maribor in dijake Srednje elektro-računalniške šole v obliki enodnevnih delavnic v naših laboratorijih. Študenti imajo možnost pridobivanja dodatnega znanja preko vključevanja v raziskovalno delo v okviru laboratorijev. S tem imajo ponujen dostop do sodobne opreme, sodelovanja na projektih, učenja timskega dela in metod raziskovanja. Izpostaviti je treba tudi tekmovanje z mobilnimi roboti, kjer v organizaciji naše fakultete tekmujejo tekmovalci osnovnih šol, srednjih šol in fakultet. Sodelujemo tudi pri organizaciji tekmovanja v programiranju Programerski maraton, ki ga pod okriljem mednarodne organizacije ACM organizirajo FERI, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in Univerza na Primorskem. Pri vseh teh projektih intenzivno sodelujejo tudi naši študenti. Več kot 30 študentov je bilo vključenih v pet projektov, ki jih je financiral Javni sklad republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije z naslova javnega razpisa za sofinanciranje projektov »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Namen razpisa je z uporabo inovativnega, problemskega in skupinskega pristopa k reševanju praktičnih problemov podpreti razvoj kompetenc, pridobivanje praktičnega znanja ter izkušenj študentov, in sicer z vključitvijo v projekte, ki se izvajajo v neposrednem partnerstvu visokošolskih zavodov z gospodarstvom. Študentski projekti iz leta 2014 so objavljeni na spletni strani http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/. UM FERI je nekaj let razpisoval tudi individualne študentske raziskovalne projekte in sofinancirala materialne stroške za njihovo izvedbo. Na razpis so se lahko prijavili dodiplomski in podiplomski študentje s predlogi raziskovalnih projektov iz raziskovalnih področij UM FERI. S temi projekti smo želeli spodbuditi samostojno delo naših študentov, ga ovrednotiti in tudi nagraditi. Financirani projekti v zadnjih letih so bili: 2011 - Izračun sončnega potenciala objektov iz podatkov LIDAR 2010 - Učinkovit pristop za vizualizacijo velike količine kozmoloških podatkov - Pasovno zaporni usmernik - Mali brezpilotni letalnik iz potrošniških komponent 2008 - Prilagoditev programske tovarne za razvoj spletnih aplikacij - MtOuuch-naprava za več sočasnih dotikov 2007 - Mobilni elektrokardiograf 2006 - Merjenje temperature in vlage ter vodenje klimatske komore na daljavo s pomočjo programskega paketa LABVIEW - FERIX – LINUX za inženirje - Odkrivanje tiskarskih napak s postopkom poravnavanja slik

80


- Ugotavljanje izvorov upadov napetosti - SparcoNET - Modeliranje, simulacija in upodabljanje drevesnih ekosistemov 2005 - Radijski teleskop Od leta 2012 se individualni raziskovalni projekti v takšni obliki ne razpisujejo več, je pa bil v letu 2014 razpisan Natečaj za najboljše raziskovalne dosežke študentov UM FERI za študijsko leto 2013/2014, kjer so lahko sodelovali tako dodiplomski kot podiplomski študenti. Nagrado za prejela tudi dva študenta doktorskega študija. Študenti za svoje kakovostno raziskovalno delo prejemajo nagrade na nacionalnem in mednarodnem nivoju (http://feri.um.si/studij/nagrade-in-dosezki-studentov/). V nadaljevanju navajamo nekaj najodličnejših dosežkov študentov UM FERI na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih: 2014

- BEDJANIČEVE NAGRADE - Nagrada za doktorsko disertacijo - Nagrada za diplomsko delo - TEKMOVANJE RAZISKOVALNIH PROJEKTOV »CITA Smart Collaboration Challenge 2014« - 1. mesto - RAZSTAVA IZUMOV IN SEJEM INOVACIJ V SEULU - EASY TIME - bronasta medalja - ERK 2014 2. mesto, Tekmovanje študentskih člankov IEEE - PREJET NAZIV MICROSOT MOST VALUABLE PROFESSIONAL ZA PODROČJE SPLETNIH TEHNOLOGIJ - UNIVERZITETNA ŠPORTNA LIGA - zmaga nogometne ekipe 2013 - IMAGINE CUP 2013 - ADORA Doctors Operational Research Assistant 2. mesto v najbolj prestižni tekmovalni kategoriji Inovacije na svetovnem finalu tekmovanja Imagine Cup 2013 - BEEZINGA - sistem za analizo in zgodnje obveščanje o dogajanju v čebelnjakih 1. mesto na slovenskem tekmovanju, uvrstitev na svetovni finale - ERK 2013 1. mesto, Tekmovanje študentskih člankov IEEE 3. mesto, Tekmovanje študentskih člankov IEEE 2012 - IMAGINE CUP 2012 - Intelliderm - Zaznava, analiza in ocena kožnih težav s pomočjo umetne inteligence 2. mesto na slovenskem tekmovanju Imagine Cup - Footure 3. mesto na slovenskem Imagine Cup - TEKMOVANJE DRUŠTVA SLOVENSKIH INFORMATIKOV 2012 H₂OME - Celovita rešitev za nadzor porabe vode - nagrada za najboljši študentski projekt 2011 - ACPC 2011 Zmaga ekipe Lucky 7 Drugo mesto študenta UM FERI - IMAGINE CUP 2011 New York Uvrstitev v finale (18 najboljših od 30.000 sodelujočih ekip)

81


2010

- Natečaj M:Android, družbe Mobitel in HTC Prvo mesto za aplikacijo Prometoid - Študentsko tekmovanje slovenske sekcije IEEE, ERK Portorož Prvo mesto 2009 - Mednarodni natečaj PAD Design e Mediterraneo tra presente e futuro Med 1659 sodelujočimi skupinami uvrstitev v finale v kategoriji Visual Design Študenti UM FERI: Poleg treh nagrajenih še štiri posebne pohvale. 13. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v strokovno delo in povezovanju z gospodarstvom in negospodarstvom. da ne Utemeljitev: Mentorji in nosilci predmetov omogočajo študentom povezovanje pridobljenega teoretičnega znanja s prakso. Študenti se vključujejo v strokovno delo na projektih v laboratorijih, za le-to pa se v okviru predmetnika usposabljajo pri predmetih Projekt in Magistrsko delo. Poleg tega se zanje organizira obiske podjetij in predstavitve predstavnikov podjetij na fakulteti ter obiske strokovnih srečanj in sejemskih prireditev (na primer konferenc in delavnic Vitel, Cisco EXPO). Spodbuja se jih k strokovnemu izobraževanju za pridobitev certifikatov. Izobraževanje v okviru omrežne akademije Cisco je na voljo na UM FERI. 14. Visokošolski zavod spremlja zaposlovanje svojih diplomantov, njihov nadaljnji študij in strokovno izpopolnjevanje ter jim pri tem svetuje. da ne Utemeljitev: UM FERI spremlja in presoja kompetence diplomantov že med samim izobraževalnim procesom, predvsem pa skozi njihova zaključna dela ter s pomočjo povratnih informacij s strani delodajalcev. Prav tako vzdržujemo stik z mentorji v organizacijah. Za presojo in spremljanje kompetenc diplomantov skrbimo tudi s pomočjo Kariernega centra, Alumni kluba, organizacije mednarodnih konferenc, posvetov in drugih neformalnih srečanj. Na Univerzi v Mariboru je bilo sprejeto tudi Navodilo o izvajanju anket o zadovoljstvu s študijem in o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UM katerega namen je spremljati učne izide in pridobljene kompetence, pomembne za: prehod na trg dela in zaposljivost diplomantov, nadaljnje izobraževanje, merjenje zadovoljstva s študijem, primerjalne analize kompetenc − načrtovane (študijski program), dosežene (ob diplomiranju) in pričakovane oz. zahtevane (delodajalec oz. trenutno delo). Občasno izvajamo ankete v okviru Alumni kluba in Komisije za ocenjevanje kakovosti. Vzpostavili smo tesnejše sodelovanje z delodajalci in organizirali tri srečanja: • ustanovno srečanje Programskega sveta Elektrotehnike in Mehatronike, • srečanje z izvajalci praks, • ustanovno srečanje Programskega sveta Računalništva, Informatike in Telekomunikacij. Načrtujemo še organizacijo ustanovnega srečanja Programskega sveta Medijskih komunikacij. Na srečanjih smo pridobili mnenje predstavnikov gospodarstva o kompetencah naših diplomantov, predloge za uskladitev študijskih programov z razvojnimi potrebami gospodarstva ter predloge za poglobitev sodelovanja na področju razvoja in aplikativnih raziskav (http://feri.um.si/studij/programski-sveti-studijskih-programov/).

82


Na obeh programskih svetih je bila izpostavljena koristnost povezovanja fakultete z gospodarstvom, podprta je bila pobuda za povezovanje in vključevanje zunanjih deležnikov - delodajalcev ter dogovorjeno, da se bo programski svet sestajal praviloma enkrat letno. Alumni klub UM FERI (http://alumni.feri.um.si/) predvsem v zadnjem obdobju odlično deluje. Na vsakoletnih srečanjih pridobimo dragocene informacije s strani naših dodiplomskih in podiplomskih bivših študentov. Občasno izvajamo tudi ankete v okviru Alumni kluba in Komisije za ocenjevanje kakovosti. Pridobljene informacije so izvrsten podatek za spremljanje in presojanje kompetenc.

15. Visokošolski zavod organizirano skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi diplomanti. da ne Utemeljitev: Na UM FERI deluje Alumni klub. Njegov namen je, da se fakulteta redno in tesneje povezuje s svojimi diplomantkami in diplomanti, magistricami in magistri ter doktoricami in doktorji. Cilji, ki jih pri tem zasleduje fakulteta, so: -

Sodelovanje fakultete z diplomanti. Najtesnejši in najlažje uresničljiv stik vsake fakultete z njenim okoljem, ki ni raziskovalne ali izobraževalne narave, je stik z njenimi diplomanti. Preko teh povezav najlažje nastajajo in se izvajajo raznovrstne aktivnosti, od somentorstev pri zaključnih nalogah, preko aplikativnih raziskovalnih projektov, do skupnega nastopa diplomantov in fakultete na javnih prireditvah.

-

Sledenje in dvig ugleda fakultete. Diplomanti lahko posredujejo merodajne in zaupanja vredne informacije, kakšen je ugled fakultete v gospodarstvu, politiki, kulturi, torej kako so sprejeti njeni diplomanti in kaj se govori o njej. Hkrati nam lahko s svojim vpogledom v gospodarstvo in politiko svetujejo, kaj narediti za dvig ugleda fakultete, ter v končni fazi pri tem sami pomagajo.

-

Dvig prepoznavnosti in ugleda znanstvenih in strokovnih področij, na katerih fakulteta deluje. Z izpostavljanjem diplomantov fakultete, ki so na vidnih strokovnih in/ali javnih položajih in pri tem ne molčijo, na kateri fakulteti so pridobili svoje znanje, se dviga ugled tako fakultete kot njenih področij.

Zato poskušamo k aktivnostim Alumni kluba pritegniti čim večje število diplomantov. Največji odziv vedno dosega »letno alumni srečanje«, ki je praviloma v začetku junija na fakulteti. Jedro srečanja je strokovno predavanje, ki pokriva več strokovnih/znanstvenih področij fakultete, pa tudi področja zunaj nje. Srečanje pa je namenjeno seveda tudi druženju naših nekdanjih študentk in študentov, torej alumnijev. V okviru Alumni kluba izvajamo tudi ankete, s katerimi spremljamo zaposljivost diplomantov. Spletna strani Alumni kluba je dosegljiva na http://feri.um.si/studij/alumni/.

Opomba: Polja za utemeljitev so omejena (na 1500 znakov s presledki ali 3000 znakov s presledki).

83


Kraj in datum: Maribor, avgust 2015 Odgovorna oseba: (ime, priimek in funkcija)

Podpis:

DEKAN UM FERI Prof. dr. Borut Žalik REKTOR UM Prof. dr. Igor Tičar

84


46. PRILOGE E.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA 1. Za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda je treba predlogu priložiti: poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda, osnutek akta o ustanovitvi oziroma akt o ustanovitvi in osnutek statuta visokošolskega zavoda ter osnutek poslovnika kakovosti; 2. sklep senata univerze, če gre za ustanavljanje oziroma preoblikovanje članice univerze; 3. mnenje ustanovitelja, če gre za ustanavljanje javnega visokošolskega zavoda; 4. načrt za mednarodno sodelovanje visokošolskega zavoda, predvsem v skupnem evropskem visokošolskem prostoru; 5. podatke o raziskovalnih programih, projektih in raziskovalnih skupinah ; 6. kadrovski načrt, podatke in dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv, dokazila o tistih, ki izvolitve še nimajo, pripravljena v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju in soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen; 7. osnutek meril o izvolitvah v naziv; 8. dokazila o prostorih in opremi: ustrezno dokazilo o lastništvu oziroma najemne pogodbe, uporabna dovoljenja, popis opreme, izjave o varnosti; 9. načrt za izvedbo študijskega programa, kadar so prostori in oprema na različnih lokacijah; 10. dokazila o zagotovljenih finančnih sredstvih, in sicer pogodbe o zagotavljanju sredstev, sklep upravnega odbora univerze in drugo; 11. mnenja pristojne zbornice (združenj delodajalcev) ali drugih institucij, pristojnih za področja, s katerih so študijski programi; 12. dogovore s podjetji o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov. Mnenja iz 11. točke je treba priložiti, če bo visokošolski zavod izvajal programe prve in druge stopnje, dogovore s podjetji iz 12. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov. E.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Za prvo akreditacijo študijskega programa je treba predlogu priložiti: 1. sklep senata univerze in sklep senata članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu; 2. učne načrte; 3. najmanj tri tuje priznane oziroma akreditirane študijske programe iz različnih držav, če gre za regulirane poklice, primerjavo z določbami iz ustrezne direktive Evropske unije oziroma dokazilo o skladnosti predvsem glede predpisanega števila ur, vsebine programa, znanja oziroma veščin, ki se pridobijo tako s teoretičnim kot praktičnim izobraževanjem; 4. kadrovski načrt, dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv za vse nosilce predmetov (oziroma o začetem postopku za vnovično ali nadaljnjo izvolitev) v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju, soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen, dokazilo, da bo najmanj polovica visokošolskih učiteljev in sodelavcev polno zaposlena; 5. merila o izvolitvah v naziv; 6. podatke o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti;

85


7. načrt o mednarodnem sodelovanju (na področju, s katerega je študijski program); 8. dokazila o vzpostavljenih razmerah za znanstveno, raziskovalno oziroma umetniško oziroma strokovno delo: bibliografski podatki, spletni naslov, s katerega so razvidni znanstveni, raziskovalni projekti ali programi, raziskovalne skupine ali raziskave za gospodarstvo; 9. dokazila o prostorih in opremi ter načrt za izvedbo študijskega programa; 10. analizo zavoda za zaposlovanje ali elaborat pristojne zbornice ali združenja delodajalcev ali drugih institucij, pristojnih za področje, s katerega so študijski programi, o možnostih za zaposlovanje diplomantov; 11. dogovore ali pogodbe s podjetji o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov; 12. poslovnik kakovosti; 13. samoevalvacijsko poročilo zavoda, če že izvaja druge akreditirane študijske programe. Mnenja iz 10. točke je treba priložiti, če se akreditira program prve ali druge stopnje, dogovore s podjetji iz 11. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov. E.3 AKREDITACIJA SKUPNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Predlogu za akreditacijo skupnega študijskega programa je treba priložiti: 1. pogodbo, sporazum ali drugo uradno potrjeno obliko vzajemne opredelitve sodelovanja visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa, ki jo podpišejo vsi visokošolski zavodi. Pogodba mora vsebovati zlasti podatke: − o vseh sodelujočih visokošolskih zavodih z navedbo njihovega statusa po nacionalni zakonodaji, njihove akreditacije oziroma ustreznega drugega javnega priznanja, ter kratko predstavitvijo njihovega delovanja, − o deležih, ki jih pri izvajanju skupnega študijskega programa prevzemajo posamezni sodelujoči visokošolski zavodi, še zlasti pa o deležih, ki jih prevzemajo visokošolski zavodi iz Republike Slovenije, − o akreditaciji delov skupnega študijskega programa, ki jih izvajajo sodelujoči visokošolski zavodi iz tujine, − o načelih in načinih skupnega spremljanja, izboljševanja in zagotavljanja kakovosti, − o pogojih za vpis študentov v skupni študijski program, − o uporabi učnih jezikov, − o finančnih obveznostih pri izvajanju skupnega študijskega programa, − o vsebini in obliki diplome ter načinu podeljevanja diplom, − o vsebini in obliki priloge k diplomi ter načinu podeljevanja priloge k diplomi, − o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih sodelujočih visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa s posebnim poudarkom na pravicah študentov; 2. obrazec diplome in priloge k diplomi; 3. podatke o vseh nosilcih študijskega programa, tudi tistih delov programa, ki se izvajajo na sodelujočih oziroma tujih visokošolskih zavodih. E.4 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA IN ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda in študijskega programa je treba predlogu priložiti: 1. ustanovitveni akt in statut visokošolskega zavoda;

86


2. samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda za študijsko leto, pred katerim se opravlja zunanja evalvacija, in analizo vseh področij delovanja visokošolskega zavoda iz vseh let po zadnji akreditaciji z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in ukrepi za njihovo odpravo; 3. poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda; 4. letni program dela visokošolskega zavoda, in sicer za zadnje koledarsko leto pred zunanjo evalvacijo in za tisto, v katerem zunanja evalvacija poteka; 5. finančno poročilo visokošolskega zavoda za zadnje koledarsko leto; 6. poslovnik kakovosti; 7. dokazila o kakovosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter znanstvenih delavcev, kot jih priznava stroka; 8. analize izsledkov študentskih anket oziroma drugih oblik spremljanja mnenj študentov o kakovosti izvajanja študijskega programa za zadnja tri študijska leta; če je od zadnje akreditacije poteklo manj kot tri leta, pa za celotno obdobje po njej; 9. analize izsledkov anket in drugih oblik spremljanja diplomantov visokošolskega zavoda; 10. seznam evidenc, ki jih vodi visokošolski zavod.

87